Načrtovanje nosečnosti, nosečnost in obdobje dojenja so v življenju vsake ženske posebna obdobja, saj takrat v ženskem telesu pride do številnih sprememb in prilagoditev.
Pomen folne kisline v času načrtovanja nosečnosti, v nosečnosti in v obdobju dojenja
Folna kislina (vitamin B9) je ena najpomembnejših snovi v času načrtovanja nosečnosti in v obdobju nosečnosti in dojenja. Folati imajo ključno vlogo pri sintezi DNK in aminokislin, prav tako imajo pomembno vlogo pri delitvi celic. Folna kislina – folati so nujno potrebni za razvoj ploda. Njihovo pomanjkanje v prvem trimesečju nosečnosti lahko povzroči primarne ali kasneje sekundarne napake nevralne cevi, iz katere se razvijeta centralni in periferni živčni sistem. Posledice pomanjkanja folatov so lahko tudi ponavljajoči se spontani splavi pri ženskah ali prirojene napake srca in urogenitalnega trakta otrok.
V 28 dneh po spočetju se pri zarodku zapira nevralna cev, ki pa se lahko ob pomanjkanju folatov v telesu ne zapre pravilno. Okvare lahko nastanejo v predelu glave in hrbtenice in so pogosto nezdružljive z življenjem. Če pa se otroci z njimi vendarle rodijo, največkrat niso sposobni normalno živeti ali pa so telesno oziroma duševno prizadeti.
Priporočila ginekologov
V nosečnosti se potrebe po folatih povečajo, zato moramo zagotoviti zadosten vnos le teh v telo. Samo z uravnoteženo in zdravo prehrano nosečnice ne morejo zagotoviti zadosten vnos folatov. Folati, ki se nahajajo v hrani so občutljivi na svetlobo in toploto, zato se jih med pripravo in termično obdelavo uniči tudi do 80 %.
Ginekologi in pediatri priporočajo ženskam v rodnem obdobju uživanje folne kisline v odmerku 400 mikrogramov dnevno, in sicer že v času načrtovanja nosečnosti in vsaj do konca tretjega meseca nosečnosti. Posebno nizko raven folne kisline imajo ženske, ki jemljejo oralno kontracepcijo, zato je priporočljivo, da z jemanjem folne kisline pričnejo takoj, ko prenehajo z oralno kontracepcijo.
Zakaj je aktivna oblika folne kisline pomembna?
Človeško telo ni sposobno samo izdelovati folatov, zato jih mora dobiti s hrano ali prehranskimi dodatki. Folate, ki se nahajajo v naravi, telo lahko takoj uporabi. V prehranskih dodatkih prevladuje sintetično pridobljena folna kislina, neaktivna oblika folatov, ki jo telo lahko uporabil šele, ko jo encimi presnovijo v aktivno obliko.
Znano je, da ima zaradi genskega polimorfizma 50 % žensk zmanjšano aktivnost encima metiltetrahidrofolat reduktaze (MTHFR) in posledično moteno presnovo folne kisline v folat. Od tega ima 10 % žensk homozigotno mutacijo in zmanjšano presnovo folne kisline za 70 %, pri 40 % žensk, ki so heterozigoti, pa je presnova folne kisline zmanjšana za 30 %.
Omega-3 maščobne kisline – DHA med nosečnostjo in dojenjem – zakaj jih potrebujemo?
Omega-3 maščobne kisline (DHA) spadajo v skupino esencialnih maščobnih kislin, ki so potrebne za delovanje človeškega organizma, ugoden potek nosečnosti ter prispevajo k boljšemu počutju.
Človeško telo samo ne more izdelovati omega-3 maščobnih kislin, zato jih moramo dobiti s hrano, kot so: rastlinska olja, npr. laneno olje, olje oljne repice, mastne morske ribe, npr. tuna, divji losos, slanik in skuša. Večina žensk s hrano vnese le 40 % priporočenih količin omega-3 maščobnih kislin, zato je med nosečnostjo in v času dojenja njihovo pomanjkanje toliko večje. Težave pri vnosu omega-3 maščobnih kislin so pri nosečih ženskah še bolj izrazite zaradi odpora do rib in ker večje ribe lahko vsebujejo živo srebro in druge snovi, ki so lahko škodljive za mater in še zlasti za razvijajočega se otroka.
Za ustrezno preskrbljenost organizma z omega-3 maščobnimi kislinami strokovnjaki bodočim mamicam svetujejo dodajanje 200 mg DHA od dopolnjenega tretjega meseca nosečnosti dalje.
Kakšna je vloga joda?
V nosečnosti se potrebe po jodu povečajo. Pomakanje joda je lahko vzrok za golšavost, splav in prezgodnji porod. V primeru težav z žlezo ščitnico in obščitničnimi žlezami se dodaten vnos joda odsvetuje.
Obiščite forum ABC ginekologije in porodništva in izvedeli boste več >>
