Maščobne kisline omega-3 iz rib lahko izboljšajo pozornost in impulzivnost pri otrocih.
Veliko otrok ima težavo, da so dalj časa osredotočeni na eno samo nalogo. Nove raziskave kažejo, da poleg zdravil morda obstaja tudi naravna rešitev. Raziskovalci pravijo, da maščobna kislina omega-3 dokozaheksaenojska kislina (DHA) prispeva k večji sposobnosti selektivne in trajne pozornosti pri mladostnikih.
Alfa-linolenska kislina (ALA) pa je povezana z nižjo stopnjo impulzivnosti. Te ugotovitve temeljijo na raziskavi, ki jo je vodil ISGlobal, center, ki ga podpirata fundacija “la Caixa” in Inštitut za zdravstvene raziskave Pere Virgili (ISPV). Avtorji študije so prepričani, da ti rezultati potrjujejo pomen prehranjevanja, bogatega s polinenasičenimi maščobnimi kislinami, za zdrav razvoj možganov,
V obdobju adolescence se v možganih zgodijo pomembne strukturne in funkcionalne spremembe, zlasti v prefrontalnem območju, ki ima pomembno vlogo pri nadzoru pozornosti. Medtem so nenasičene maščobne kisline omega-3 same po sebi zelo pomembne za dober razvoj in delovanje možganov. Najpogostejša maščobna kislina v možganih, zlasti v prefrontalnem območju, je DHA. Študija je pokazala, da DHA dobi največ potrebnega, če uživamo mastne ribe.
Jordi Júlvez, raziskovalec iz Institut d’Investigació Sanitària Pere Virgili (IISPV) pravi, da kljub ugotovljenemu pomeni DHA pri razvoju možganov je le malo študij potrdilo, ali ima pomembno vlogo pri pozornosti zdravih mladostnikov. Poleg tega morebitna vloga alfa-linolenske kisline (ALA), še ene omega-3, vendar rastlinskega izvora, ni bila tako podrobno raziskana.
Še več dokazov, da uvrstite ribe na otroški jedilnik
Avtorji študije so želeli ugotoviti, ali je večji vnos DHA in ALA povezan z večjo stopnjo pozornostjo. V sklopu raziskave so analizirali 332 mladostnikov iz različnih lokalnih šol v Barceloni. Na podlagi računalniških testov, s katerimi so merili reakcijski čas, so raziskovalci določiti sposobnost selektivne in trajne pozornosti, sposobnost zaviranja ob motečih dražljajih ter impulzivnost.
Poleg testov so mladostnike povprašali o njihovih prehranjevalnih navadah ter jim tudi odvzeli vzorce krvi. Na podlagi krvi so avtorji študije lahko izmerili raven DHA in ALA v rdečih krvničkah, ki veljata za objektivna in vsestransko veljavna kazalnika dolgoročnega vnosa teh maščob s hrano.
Ugotovitve kažejo, da več DHA prispeva k večji selektivni in trajni pozornosti ter zaviralni pozornosti. Nasprotno pa ALA ni bila povezana z učinkovitostjo pozornosti, je pa bila povezana z manjšo impulzivnostjo.
“Vloga ALA pri nadzoru pozornosti je še vedno nejasna, vendar je ta ugotovitev lahko klinično pomembna, saj je impulzivnost značilna za več psihiatričnih stanj, kot je ADHD,” pojasnjuje prva avtorica študije Ariadna Pinar-Martí.
“Naša študija kaže, da ima prehranska DHA najverjetneje vlogo pri nalogah, ki zahtevajo pozornost, vendar so za potrditev vzročno-posledične povezave in razumevanje vloge ALA potrebne nadaljnje študije,” sklene Júlvez.
Te ugotovitve so še ena potrditev predhodnih študij, ki kažejo, da je uživanje rib (glavni vir DHA) v mladostniškem obdobju lahko koristno za um.
Študija je objavljena v reviji European Child & Adolescent Psychiatry.
