Trenutno na svetu živi 55 milijonov ljudi z demenco, to število pa naj bi se do leta 2050 povečalo na 153 milijonov, navaja portal MedicalNewsToday. Ker število bolnikov s to boleznijo narašča, hkrati pa za to bolezen ni učinkovitega zdravila, se raziskovalci trudijo dognati, kako zmanjšati tveganje za obolevnost za to nevrološko boleznijo. Nekateri verjamejo, da je eden od dejavnikov tveganja, na katerega lahko vplivamo, nezadosten spanec.
V raziskavi, ki so jo opravili na Univerzi Monash (Melbourne, Avstralija), je sodelovalo 346 oseb, starejših od 60 let. Vsi udeleženci so sodelovali v dveh delih raziskave, ki so ju opravili v razmaku petih let. Glede na podatke, skrajšanje globokega spanca za en odstotek na leto pri osebah, starejših od 60 let, pomeni 27 odstotkov večje tveganje za razvoj demence. Rezultati so bili objavljeni v publikaciji JAMA Neurology.
Dober spanec je del zdravega življenjskega sloga
“Vemo, da je faza globokega spanja zelo pomembna v procesu staranja možganov. V tej fazi se iz možganov odstranjujejo presnovni odpadki, krepita se spomin in kognitivne funkcije. Zato ne preseneča ugotovitev, da je večji upad globokega spanca povezan z večjim tveganjem za demenco,” je komentiral rezultate eden vodilnih avtorjev raziskave profesor dr. Matthew Pase. Dodal je, da je dober in kakovosten spanec za zdravje pomemben iz številnih vidikov, čeprav slab spanec ni opredeljen kot eden od dejavnikov tveganja za demenco. “Nove ugotovitve utrjujejo miselnost, da je dober spanec, podobno kot uravnotežena prehrana in dovolj gibanja, del zdravega življenjskega sloga.“
Priporočena dolžina spanja za odrasle je sedem do devet ur. V tem času se izmenjujejo štiri cikli spanja: trije cikli NREM in en cikel REM spanja. Odrasli običajno večino spanja preživimo v NREM spanju, ki je sestavljen iz treh različnih stopenj, od zelo lahkega do globokega spanja. Za fazo globokega spanja je značilno spanje počasnih valov (slow-wave sleep), iz te faze se je najtežje zbuditi. Proti jutru se poveča hitro gibanje oči ali REM spanje, ki je povezano s sanjami, naši možgani pa kažejo nižje stopnje aktivnosti, podobne mirni budnosti.
V fazi globokega spanca se iz možganov odstranjujejo presnovni odpadki, krepita se spomin in kognitivne funkcije, telo se napolni z energijo, obnavljajo se celice, glede na podatke v preteklosti opravljenih raziskav, pa naj bi globok spanec krepil tudi imunski sistem.
Povezava med spanjem in demenco
Da sta spanje in demenca povezana, so pokazali že podatki raziskave, opravljene aprila 2021, v kateri so sodelovale osebe v 50. in 60. letih življenja. Pokazali so, da tisti, ki so spali šest ali manj ur na noč, imeli večje tveganje za razvoj demence kasneje v življenju. Raziskava, objavljena maja 2023, pa je pokazala, da globok spanec pomaga ščititi pred izgubo spomina pri starejših osebah, ki imajo veliko beta amiloida v možganih – ki naj bi bil ključen za razvoj Alzheimerjeve demence.
Kdaj je zaradi nespečnosti treba k zdravniku smo se pogovarjali s prof. dr. Lejo Dolenc Grošelj, dr. med., specialistko nevrologije in klinično nevrofiziologinjo, evropsko ekspertinjo za motnje spanja, ki nam je med drugim zaupala tudi, kateri so največji sovražniki kakovostnega spanca in kako na primeren način poskrbimo za higieno spanca.
Viri:
