Demenca je kronična napredujoča bolezen, ki prizadene možganske celice, odgovorne za spomin, mišljenje, orientacijo, razumevanje, računske in učne sposobnosti, sposobnosti govornega izražanja ter presoje. Najpogostejša oblika demence je Alzheimerjeva bolezen, ki predstavlja več kot 2/3 demenc. Na svetu je več kot 44 milijonov bolnikov z demenco, v Evropi več kot 9 milijonov, v Sloveniji pa več kot 32 tisoč. Zanje skrbi vsaj trikrat toliko ljudi. Demenca traja od 10 do 15 let in je z vidika javnega zdravstva ena najdražjih bolezni ter veliko ekonomsko in socialno breme za družbo, zato mora postati ena od prioritet javnega zdravstva. (vir: spomincica.si)
Demenca je bolezen, za katero ni zdravila. Veliko ljudi ne ve, kakšna je pravzaprav ta bolezen. Demenca je še vedno nekaj, kar pri ljudeh, ki se z njo srečujejo, povzroča veliko stisko. Ljudje, ki imajo svojca z demenco, so pogosto stigmatizirani, namesto da bi se jim ustrezno pomagalo. Nekateri se zato svojega položaja sramujejo.
Pri komunikaciji z ljudmi z demenco je pomembno upoštevati nekatere smernice, ki pa se ne razlikujejo toliko od pogovora s človekom brez demence. Preko sporazumevanja z ljudmi z demenco se lahko naučimo biti boljši sogovorniki v pogovoru. Predvsem je pomembna fleksibilnost pri izbiri načinov sporazumevanja, saj obstajajo različne stopnje demence.
Sporazumevanje z ljudmi z demenco
Vprašanje
Moja mama bo letos stara 79 let. Pred kakimi 3 leti so ji diagnosticirali demenco. Sprva frontotemporalno, nato je opravila test za huntingtonovo(je bil negativen), sedaj ostajamo Pri neopredeljeni demenci. Njene tezave so predvsem motoricne in psiholoske. Mama noce vec it ven, sama ne naredi nic, s tezavo se premika. Cele dneve samo krici in joce, ker je bolana in vse zmerja, ker jo ne razumemo. Vsem ukazuje in je fiksirana z dolocenmi stvarmi (ce ne naredimo kot ona hoce krici in joka). Ponoci je nevzdrzno. Poleg vsega ima vrtoglavice in revmo kar je se poslabsalo stanje. Kako lahko pomagamo in kaj sploh je neopredeljena demenca?
Odgovor
O neopredeljeni demenci govorimo takrat, ko so prisotni simptomi demence, vendar vzrok zanjo ni znan. Simptomi so podobni tistim pri drugih vrstah demence in vključujejo motnje spomina, vedenjske in čustvene spremembe, težave z govorom, orientacijo in presojo, motnje spanja in drugo. Glede psihičnih sprememb (vpitje, jok, verbalna agresija ipd.) predlagamo posvet pri psihiatru, ki bo ob pregledu lahko ustrezno ocenil stanje in ukrepal.
Pri osebah z demenco je zelo pomembna tudi ustrezna komunikacija. V kolikor se da, poskušajte ostati mirni, ne nasprotujte gospe, ampak poskusite preusmeriti pozornost na drugo stvar (kakšna aktivnost, prijetna tema ipd.). Ko se z njo pogovarjate, povejte razločno in z mirnim glasom, uporabljajte kratke stavke. Vprašanja zastavljajte tako, da bo nanje lahko odgovorila z “da” ali “ne”, ne silite jo v izbiro. Osebe z demenco najbolj razumejo govorico telesa, dotik jih pomiri.
V primeru poslabšanja stanja pokličite Univerzitetno psihiatrično kliniko Ljubljana (01/58 72 100) glede sprejema ali 112.
Glede dodatnih informacij lahko pokličete na naš SOS telefon 059 305 555.
Spominčica – Alzheimer Slovenija
