Kakovosten spanec je temelj dobrega zdravja, saj v tem času potekajo pomembni regenerativni procesi. Že kratkotrajno pomanjkanje spanja lahko vpliva na naše počutje in delovanje, dolgotrajne motnje spanja pa imajo lahko resne posledice za telesno zdravje, splošno počutje in kognitivno učinkovitost. Nova študija pa razkriva, da lahko moten oziroma prekinjen spanec tudi bistveno poslabša proces okrevanja po poškodbi možganov.
Potek raziskave
V raziskavi, ki je bila nedavno objavljena v znanstveni reviji Experimental Neurology, so strokovnjaki preučevali vlogo spanca pri okrevanju po travmatski poškodbi možganov. Raziskavo so izvajali na miših, pri čemer so posnemali poškodbe, kakršne pri ljudeh pogosto nastanejo zaradi padcev.
V raziskavi so miši razdelili v štiri skupine:
- miši s povzročeno poškodbo možganov in nemotenim spanjem,
- miši s poškodbo možganov in umetno fragmentiranim spanjem ter
- dve kontrolni skupini brez dejanske poškodbe možganov, ki sta imeli ena normalen in druga fragmentiran spanec.
Za spremljanje dolgoročnih sprememb so mišim vsadili telemetrične senzorje, ki so beležili njihovo možgansko in mišično aktivnost, telesno temperaturo in raven aktivnosti v kletki. Meritve so potekale 30 dni po operaciji ali poškodbi, kar pri človeku ustreza večmesečnemu obdobju okrevanja. Tako so raziskovalci lahko ocenili, kako kakovost spanca vpliva na delovanje možganov in proces okrevanja po travmatski poškodbi.
Pomen REM-faze spanja
Rezultati raziskave kažejo, da fragmentiran spanec pomembno poslabša posledice travmatske poškodbe možganov. Preprečuje namreč nemoten prehod v REM-fazo spanja, kar pomeni, da možgani ne dosežejo faze, ki je ključna za kognitivno obnovo, uravnavanje razpoloženja in učinkovito okrevanje po travmatski poškodbi možganov.
Kaj je REM-faza spanja?
REM-faza spanja je faza spanja, za katero so značilni hitri gibi oči, povečana možganska aktivnost in žive sanje. V tej fazi možgani aktivno obdelujejo in utrjujejo novo pridobljene informacije, sodelujejo pri uravnavanju čustev ter podpirajo pozornost in učenje. Čeprav je telo med REM-spanjem večinoma mišično ohromljeno, so možgani skoraj enako aktivni kot v budnem stanju.
Medtem ko so nepoškodovane miši izgubo REM-spanca, ki jo povzroča prekinjanje spanja, sčasoma lahko nadomestile, miši s poškodbo možganov tega niso zmogle. Že po enem tednu so bile manj aktivne kot zdrave miši, njihova neaktivnost pa se je v naslednjih tednih še stopnjevala.
Raziskava je pokazala tudi, da kombinacija travmatske poškodbe možganov in prekinjenega spanja vodi do trajnih sprememb v vzorcih počitka in aktivnosti. Zlasti v prvih dveh tednih po poškodbi so bile spremembe najbolj izrazite, kar kaže, da gre za kritično obdobje, v katerem so možgani še posebej občutljivi na motnje spanja.
Kaj pravijo strokovnjaki?
“Menim, da je bil spanec dolgo časa podcenjen kot ključni dejavnik izida po travmatski poškodbi možganov,” je povedala avtorica raziskave Olga Kokiko-Cochran, raziskovalka v programu za kronične poškodbe možganov ter na Inštitutu za možgane, vedenje in imunologijo na Univerzi Ohio State.
Poudarja tudi, da je uspešnost okrevanja po poškodbi možganov tesno povezana z okoljskimi dejavniki, ki pa so v klinični praksi pogosto podcenjeni ali neupoštevani. Ker so motnje spanja v bolnišničnem okolju in doma po poškodbi zelo pogoste, bi bilo smiselno več pozornosti nameniti ustvarjanju pogojev za nemoten in kakovosten spanec.
Viri:
- Why undisturbed sleep is important to brain injury recovery. Ohio State News, dostopno na: https://news.osu.edu/why-undisturbed-sleep-is-important-to-brain-injury-recovery/. Zadnji dostop: januar 2026.
