Tako opozarjajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIZJ), kjer navajajo, da k nastanku demence prispevajo dejavniki, na katere ne moremo vplivati, kot so starost, spol (ženske zbolevajo pogosteje), genetika in družinska anamneza. Prepoznanih pa je tudi 14 dejavnikov, na katere lahko vplivamo To so: slabše možnosti izobraževanja visok krvni tlak, sladkorna bolezen, povišan holesterol, kajenje, telesna neaktivnost, prekomerno uživanje alkohola, depresija, travmatska poškodba možganov, izguba sluha, socialna izolacija, onesnaženost zraka, debelost in slabšanje vida. Nova raziskava pa razkriva tudi povezavo med demenco in kronično nespečnostjo.
Kronična nespečnost: Veliko več kot vsakodnevna zaspanost
Kot kaže, so posledice kronične nespečnosti očitno lahko precej hujše od tega, da po svetu hodimo zaspani. Velika študija ugledne klinike Mayo, ki je bila objavljena v strokovni publikaciji Ameriškega združenja za nevrologijo (ang. American Academy of Neurology) – Neurology – je pokazala, da imajo ljudje, ki se dolgoročno spopadajo z nespečnostjo (imajo tri ali več mesecev težave s spanjem vsaj tri ali več dni na teden) za 40 odstotkov večjo verjetnost za razvoj demence ali kognitivnih motenj.
“Raziskava je pri osebah s kronično nespečnostjo pokazala hitrejši upad miselnih sposobnosti in spremembe v možganih, kar nakazuje, da bi lahko bila kronična nespečnost zgodnje opozorilo ali celo dejavnik tveganja za prihodnje kognitivne težave,” je o izsledkih povedal vodja raziskave Diego Z. Carvalho, zdravnik iz klinke Mayo, ki je tudi član Ameriškega združenja za nevrologijo.
Nespečnost in vpliv na možgane
V študiji je sodelovalo 2.750 ljudi, povprečna starost udeležencev je bila 70 let, 16 odstotkov udeležencev je imelo težave s kronično nespečnostjo. Udeležence so v povprečju spremljali pet let.
V času spremljanja je 14 odstotkov ljudi z nespečnostjo razvilo blage kognitivne motnje ali demenco in pa 10 odstotkov tistih, ki niso imeli težav z nespečnostjo. Po prilagoditvi dejavnikov, kot so starost, visok krvni tlak, uporaba uspaval, diagnoza spalne apneje, so izračunali, da je kronična nespečnost povezana s 40 odstotki večjo verjetnostjo za nastanek demence in kognitivnih motenj.
Pri ljudeh z nespečnostjo je bil opažen tudi hitrejši upad na različnih testih miselnih sposobnosti. Vendar raziskava ne dokazuje, da nespečnost povzroča staranje možganov, temveč kaže na obstoj povezave.
Carvalho je še povedal, da rezultati kažejo, da nespečnost vpliva na možgane na različne načine: tako na amiloidne plake (ki so povezani z demenco), temveč tudi za majhne žile, ki oskrbujejo možgane s krvjo. Prepričan je, da ugotovitve potrjujejo nujnost obravnave nespečnosti – ne le zaradi izboljšanja kakovosti spanja, temveč tudi zaradi morebitne zaščite možganov s staranjem.
Študija ima omejitve, med katerimi je izpostavljeno dejstvo, da so podatki o diagnozi demence pridobljeni iz zdravstvenih kartotek, kar pomeni, da niso zajeli oseb, ki imajo demenco, vendar nimajo postavljene diagnoze.
Vira:
- Study Finds. Dostopno na: Sleepless nights may raise dementia risk by 40%, Mayo Clinic reveals. Zadnji dostop: September 2025
- NIJZ. Dostopno na: Čas za ukrepanje proti demenci, čas za ukrepanje proti Alzheimerjevi bolezni. Zadnji dostop: September 2025
