Ko slišimo besedo »dieta«, najprej pomislimo na manj hrane in hujšanje. Po definiciji je dieta (angl. diet) način prehranjevanja, ki pomaga znižati telesno težo. Pomeni namerno izbiranje hrane. Ljudje, ki se morajo posluževati diet zaradi zdravstvenih težav, jih poznajo pod pojmom dieta. Tistim, ki se srečujejo s preveč ali premalo kilogramov, pa je bližje izraz hujšanje.
Diete – večni začaran krog
Prehrana na osnovi diete ni najbolj zdrava. Tako menijo strokovnjaki za prehrano, ki se v današnjem času predstavljajo kot svetovalci za prehrano, nutricisti. No, v preteklosti je bilo mnenje nekoliko drugačno. Z različnimi dietami so se polnile strani revij, pisale so se knjige, organizirale so se skupine. Vse z naslovom DIETA.
Ko smo proučevali zgodovino diet, smo prišli do zaključka, da so nekatere diete bile celo škodljive. Res je, da diete izhajajo že iz časa Hipokrata, ki velja za očeta znanstvene medicine in takrat ni bilo toliko raznovrstne hrane. Predvsem ne toliko predelane hrane. Diete so se oblikovale glede na območja (regije), kjer so ljudje bivali. Eskimi so se prehranjevali drugače kot prebivalci Afrike. S povečevanjem civilizacije pa so se prehranjevalne navade spreminjale. Aktualne diete so bile popularne predvsem zaradi znanih ljudi,ki so jih uporabljali in predstavljali. Tako so že leta 1820 promovirali dieto s kisom in vodo, ki jo je uporabljal Lord Byron.
Da gre za spremembe v razmišljanju glede prehrane in diet pove celo t.i. cigaretna dieta iz leta 1925, ki je predlagala, da raje prižgite eno cigareto namesto sladice. S tovrstnim razmišljanjem se bi težko strinjali v današnjem času, ko se zavedamo, da je kajenje zdravju zelo škodljivo.
Skozi pregled zgodovine diet smo zasledili tudi npr. dieto jamskega človeka, ki je zajemala uživanje živil, ki so jih ljudje uživali v paleolitiku. V zadnjih 50-ih letih pa smo se srečevali z nam že znanimi dietami, kot so: dieta s postenjem, dieta s sokovi, dieta z zeljno juho, dieta krvnih skupin, ločevalna dieta in podobno.
Pri vseh dietah gre za neka odrekanja, kombinacije z namenom zmanjšati telesno težo. In večina diet ta rezultat tudi prinese. Vendar kasneje nastane problem, da novo težo ljudje, ki so se poslužili diete, ne uspejo zadržati. Ko smo to povpraševali Slovence, jih je temu pritrdilo kar 73 %. Z dietami, ki so se jih posluževali v preteklosti je shujšalo 88 % vprašanih, le 27 % pa jih je uspelo novo težo zadržati.
Kaj pomeni “zdrav življenjski slog” in kako vpliva na uravnavanje teže
V zadnjem obdobju se vse bolj poudarja zdrav način življenja, poznan tudi kot zdrav življenjski slog. In kaj to je? Kako začeti? Zakaj je pomemben?
Naj najprej odgovorimo na zadnje vprašanje. V današnjem času je debelost bolezen sodobnega sveta. Na to opozarja Svetovna zdravstvena organizacija (WHO).
Po njihovih podatkih ima več kot milijarda ljudi na svetu prekomerno telesno težo. V ZDA je to 64 % prebivalcev. Kljub temu, da za Evropo velja, da ima vitkejše prebivalstvo, v statistiki ljudi s prekomerno težo hitro dohaja ZDA.
Na splošno ljudje danes pojejo več kod kdajkoli prej v zgodovini, imajo pa manj fizičnih naporov, da bi energijo porabili. Ljudje se zavedajo, da debelost ni zdrava. Vse bolj se v ospredje postavlja gibanje, s katerim bi kljub več zaužiti hrani (predvsem nezdravi), kalorije porabili in vzdrževali normalno telesno težo.
In tako se srečamo z zdravim življenjskim slogom. To je predvsem zdravo prehranjevanje in gibanje. Skupni rezultat teh dveh dejavnikov je zdravje. Zdravje pa predstavlja dobro počutje, energijo, motivacijo, veselje,…. Po priporočilih WHO je zdrava prehrana (ne dieta) del načina zdravega življenja, ki človeka krepi, preprečuje bolezni in vpliva na dobro počutje. Če dodamo še gibanje, lahko govorimo o zdravem življenjskem slogu in vemo, da smo na »zdravi poti«.
Preberite tudi: Debelost ni problem samo za zdravje
Pri vprašanju kako začeti je morda najpomembneje tudi, kdaj začeti? Začnemo lahko takoj. Ni težko odpraviti se skozi vrata in hoditi za začetek. Ne potrebujemo veliko, pa se gibamo. In začutimo, da nas to poživlja. Da nam godi, saj se počutimo dobro. Tako lahko začnemo in stopimo na pravo pot, na pot zdravja.
Zakaj torej zdrav življenjski slog in ne dieta?
Hitri odgovor je nedvoumno: Ker zdrav življenjski slog pomeni zdravje, dieta pa ne.
Zdravje si želi vsak posameznik. Zdravje ni le odsotnost bolezni, temveč vrednota, odnos človeka do svojega telesa. Pri dietah zgubljamo težo, zgubljamo mišično maso. Zato je gibanje pomembno, da mišično maso ohranjamo oziroma jo pridobivamo.
Zdrav življenjski slog je več in boljši kot dieta. Tako menijo tudi anketiranci, ki so bili vključeni v našo raziskavo. Vedno bolj se zavedajo, da je način življenja pomemben in pravilen način za doseganje boljšega počutja in ohranjanje zdravja. Z zdravim življenjskim slogom na zdravju celo pridobivamo. V kolikor že pride do začetka bolezni, lahko z zdravim življenjskim slogom zdravje celo pridobimo nazaj.
Zato naj res velja slogan: »Zdrav duh v zdravem telesu« in začnimo že danes!
Pripravila: Anja Fink, študentka 3. letnika dentalne medicine; Mentorica: Nataša Fink, doktorica znanosti iz poslovnih ved
