Okužb kirurške rane ni mogoče povsem preprečiti in vendar zdravstveni timi s številnimi ukrepi pomembno zmanjšujejo tveganje okužb, saj lahko vsaka okužba kirurške rane ogrozi bolnika. Bolnik z okužbo kirurške rane potrebuje namreč praviloma daljšo bolnišnično oskrbo, pogostejše zdravljenje v intenzivnih enotah, ima slabšo kakovost življenja, lahko tudi umre.
O tem smo na Med.Over.Net nekoliko širše pisali že leta 2018 in dve leti kasneje nas zanima, ali je stanje boljše in preprečevanje okužb dobro urejeno.
Breme lahko zmanjšamo!
Zaradi navedenega so okužbe kirurške rane tudi veliko finančno breme. Ali kot je veliko poudarjal specialist kirurg z Oddelka za abdominalno in splošno kirurgijo UKC Maribor, doc. dr. Bojan Krebs, dr. med.:
»Okužba kirurške rane je velik problem tako za bolnika kot tudi zdravstveni sistem. Vsaka okužba kirurške rane je lahko za bolnika ogrožajoča. V najboljšem primeru bo zdravljenje trajalo nekoliko dlje, v najslabšem primeru, in izredno redko, pa lahko bolnik zaradi okužbe kirurške rane tudi umre.
To je velika obremenitev za zdravstveni sistem, ki pa se ga tako bolniki kot tudi zdravstveno osebje ne zavedajo dovolj. V razvitem svetu obstajajo posebne službe na ravni države, ki se ukvarjajo samo s tovrstnimi okužbami, tako z ugotavljanjem kot tudi preprečevanjem le – teh.«
“Skupna stopnja okužb kirurške rane je okoli 5 odstotkov, vendar je verjetno večja, ker lahko do te okužbe pride tudi po odpustu iz bolnišnice, zato natančno število ni popolnoma jasno.”
Obvladovanje dejavnikov tveganja
Dejavnike, ki vplivajo na nastanek okužb kirurške rane lahko razdelimo na dejavnike povezane z bolnikom in dejavnike iz okolja. Okužbo kirurške rane lahko torej povzročajo mikroorganizmi s samega bolnika, ali pa mikroorganizmi v kirurško rano vstopajo s površin predmetov ali oseb v kirurški dvorani ali pa takoj po operaciji, ko rana še ni popolnoma zaprta, pojasnjuje doc. dr. Bojan Krebs in dodaja:
»Glavni dejavniki, na katere lahko vplivamo in ki imajo po obširnih raziskavah in smernicah resnično vpliv na delež okužb kirurške rane so: preoperativno britje bolnika, preoperativna antibiotična profilaksa – bolnik pred operacijo dobi eno dozo antibiotika, normotermija – bolnika med operacijo ogrevamo, saj ga ne sme zebsti, normoglikemija – skrbeti moramo za normalne vrednosti glukoze v krvi in v zadnjem času tudi uporaba šivov prevlečenih z antimikrobnimi sredstvi.«
Eden od temeljnih ukrepov je tudi uporaba kirurških mask. Kot zanimivost naj povem, da raziskave niso dokazale, da uporaba kirurških mask vpliva na stopnjo okužb kirurške rane. Zakaj jih torej uporabljamo? Ne le kot preventivo pred temi okužbami, ampak tudi za zaščito zdravstvenih delavcev pred okužbami.
»Enoten in strukturiran sistem preprečevanja in obvladovanja kirurških okužb je izjemnega pomena, saj zagotavlja manj okužb, krajšo hospitalizacijo in hitrejšo vrnitev bolnika v domače okolje in na delo, kar pomeni tudi manj stroškov za državo.«
Enotnega sistema preprečevanja kirurških okužb v Sloveniji ni
V Sloveniji trenutno še nimamo enotnega sistema preprečevanja okužb kirurške rane.
Strokovnjaki iz UKC Maribor in UKC Ljubljana se trudijo, da bi vzpostavili nabor za slovenski prostor najbolj uporabnih smernic Svetovne zdravstvene organizacije, s katerim bi postavili temelje za bolj strukturirano obvladovanje okužb kirurške rane.
Zadnje ugotovitve, izkušnje slovenskih strokovnjakov in izkušnje iz tujine, bomo izmenjali na dogodku za strokovno javnost, ki bo odprt tudi za vse zainteresirane.
Strokovno srečanje z razpravo bo potekalo 13. 4. 2021 z videokonferenco. Prijave na srečanje in dodatne informacije lahko dobite na e-naslovu [email protected].
»Z doc. dr. Blažem Trotovškom iz UKC Ljubljana sva se nekoliko bolj poglobila v problem okužb kirurške rane. Seznanjena sva z najnovejšimi smernicami na tem področju in porodila se nama je ideja, da bi takšne smernice pripravila tudi za Slovenijo, jih predstavila in preverila, ali bi bila dobra rešitev za naše bolnišnice.
Z enotnim sistemom preprečevanja in obvladovanja okužb kirurške rane bi lahko primerjali različne bolnišnice v državi in raziskali ter v nadaljevanju tudi odpravili vzroke zanje,«
sklene specialist kirurg iz Univerzitetnega kliničnega centra Maribor, doc. dr. Bojan Krebs, dr. med.
