V predelu zadnjika se lahko pojavijo številne bolezni in stanja, tako da ni vse, kar tukaj nastane hemoroid! Velikokrat se druga stanja in bolezni zamenjuje s hemoroidi in se jih tudi dalj časa neuspešno ali neprimerno zdravi. Namen tega prispevka je, da vas seznanim z nekaj stanji, ki se lahko v tem predelu pojavljajo in so prepogosto napačno diagnosticirana.
Kožne gube so najpogosteje zamenjane za zunanje hemoroide. Gre za kožne izrastke ali nekoliko ohlapno kožo v predelu okoli mišice zapiralke. Za nekatere predstavljajo higienski problem, nekatere motijo zgolj estetsko.
Dermatitis je širok pojem, ki označuje vnetje kože. Ob pregledu običajno vidimo pordelo kožo, bolniki pa največkrat tožijo zaradi srbeža. V predelu okoli zadnjične odprtine je najpogostejši vzrok vnete in nadražene kože pretirana ali pregroba nega (uporaba raznih preparatov za umivanje in nego ali grobo drgnjenje). Seveda je možna tudi alergijska reakcija, okužba ali kakšna druga bolezen.
Pri analni fisuri se pojavita bolečina in krvavitev. Ob pojavu krvavitve se najprej pomisli na hemoroide. Vendar je ob tej krvavitvi običajno prisotna tudi bolečina, ki pa za diagnozo notranjih hemoroidov ni značilna. Svetujemo čimprejšnji obisk zdravnika, ki vas bo pregledal in postavil primerno diagnozo. Zdravljenje analne fisure in notranjih hemoroidov se namreč precej razlikuje! (več o analni fisuri si lahko preberete v pripetem prispevku »Kaj je analna fisura?«)
Hipertrofična papila se lahko pojavi v sklopu analne fisure, lahko pa tudi neodvisno. Gre za povečanje žleze v analnem kanalu, ki je lahko je tako velika, da pri odvajanju izpada skozi zadnjik. Prav zato se jo prav tako velikokrat zamenja s hemoroidi.
V tem predelu se lahko pojavijo gnojna vnetja v obliki abscesov (omejenih votlin z gnojno vsebino), ali fistul (majhnih kanalov, ki predstavljajo povezavo med gnojnim vnetjem in površino kože ali svetlino črevesja). Abscesi so boleče, pordele mase okoli zadnjika, fistulno odprtino pa lahko najdemo kot mesto, skozi katerega izteka gnojna vsebina, lahko s primesjo krvi.
Anogenitalne bradavice (»kondilomi«) so majhni izrastki, ki se lahko pojavljajo po spolovilu ali okoli zadnjika. Gre za virusno obolenje, ki se prenaša s spolnim stikom. Značilno je, da se lahko v kratkem času razširijo na večje področje kože. Same po sebi sicer večjih težav ne povzročajo, torej ne bolijo ali krvavijo. Potreben je pregled pri dermatologu, ginekologu ali proktologu!
Luskavica se lahko pojavi tudi okoli zadnjika, občasno tudi prej kot drugje po telesu. Bolj nagnjeni k pojavu so bolniki, ki imajo luskavico sami ali v družini. Klinična slika luskavice v tem predelu ni tipična, običajno ne gre za suhe luščeče pordele predele, zato je pred pričetkom kakršnekoli terapije potreben pregled pri proktologu ali dermatologu.
Zgoraj je opisanih le nekaj morebitnih diagnoz. Vsaka težava v zadnjičnem predelu si zasluži zdravniško obravnavo, zato ne čakajte predolgo!
Več o omenjeni temi na forumu Proktologija.
Kirurški center Zdrav splet. http://www.zdravsplet.si/
Mlakar Boštjan: Anamneza in preiskave v proktologiji. Medicinski razgledi. 2008, 47, str. 411-423.
Mlakar Boštjan: Proktološka anamneza in anorektalni digitalni pregled. Medicinski mesečnik. 2006, december, str. 390-397.
Godeberge P. Anorectal Diseases textbook. Paris : Éditions Flammarion SA, 2008.
Burgdorf WHC et al. Braun-Falco’s Dermatology. 3. izdaja. Heidelberg : Springer Medizin Verlag, 2010.
Proktologija: zbornik simpozija. Repše S. [ured.]. Ljubljana : Kirurška šola, Klinični oddelek za abdominalno kirurgijo, Kirurška klinika, Klinični center Ljubljana, 2000.
McGirt LY in Martins CR. Dermatologic Diagnoses in the Perianal Area. Clinics in colon and rectal surgery. 2004, Izv. 17, 4.
Denis J. Practical Proctology. Paris : Laboratoires J.P. Martin, Division Daniel-Brunet, 1994.
Avtor: asis. Ana Ramšak, dr.med
