Študije dokazujejo, da sta klitorisni in vaginalni orgazem dve ločeni enoti, njuno združevanje pa lahko povzroči močnejšo in intenzivnejšo obliko orgazma. Zelo pomembno vlogo pri tem imajo določene živčne poti (pudendalni, medenični, hipograstrični, vagus živec) in tudi oksitocinergične poti. V literaturi pa je redko zaslediti raziskave o multiorgazmičnosti (angl. multiple orgasm) žensk, t.j. tistih predstavnic ženskega spola, ki so med spolnim odnosom sposobne doživeti več orgazmov.
Tipi multiorgazmičnosti
Sposobnost multiorgazmičnosti je odvisna od kombinacije razvojnih in fizioloških pogojev ter psihosocialnih, kulturnih, verskih in okolijskih dejavnikov.
Leta 1976 je Hitejeva ameriško-nemška pionirka na področju seksologije predstavila razliko med dvema tipoma multiorgazmičnosti. Prvi tip je večkratni orgazem, ki potrebuje neprestano, neprekinjeno stimulacijo. Drugi tip pa je zaporedni orgazem, pri katerem so potrebni kratki premori pri stimulaciji in to omogoča naslednji orgazem.
Leta 1989 je Kokari večkratni orgazem (agl. multiple-orgasm) definiral kot trajno vzburjenost po vsaki orgazmični epizodi, ki ponovno doseže orgazmično intenzivnost z nadaljnjo stimulacijo. Sklepamo lahko torej, da je pojav multiorgazmičnosti zelo individualen in raznolik.
Nekateri avtorji navajajo tudi novo definicijo pojava ženskega orgazma kot t.i. razširjeni spolni odziv (angl. Expanded Sexual Response). Opredeljujejo ga kot sposobnost doseganja dolgotrajnih in/ali večkratnih in/ali trajajočih orgazmov in/ali zaporednih orgazmov, ki trajajo dlje in so bolj intenzivni kot klasično definirani vzorci orgazma.
Značilnosti multiorgazmičnih žensk
Multiorgazmične ženske imajo večjo spolno slo (libido), pogosteje se samozadovoljujejo, se pogosteje uporabljajo erotične fantazije, se bolj zavedajo svojega telesa in globokih vaginalnih erogenih con, kot so notranji klitoris, G – točka, A – točka, O – točka, mišice medeničnega dna in maternični vrat.
Avtor Ümit Sayin je postavil hipotezo o šestih poteh ženskega orgazma (štiri živčne in dve hormonski). Mnogo podatkov dokazuje, da štiri ločene živčne poti (pudendalni, medenični, hipograstrični, vagus živec) prenašajo impulze iz orgazmičnih con v možgane. Somatosenzorne informacije se prenašajo v frontalni in prefrontalni korteks, pri čemer limbični sistem in oksitocinergične poti pripomorejo k orgazmičnemu refleksu.
Nekatere multiorgazmične ženske lahko doživljajo orgazem tako dolgo, dokler je prisotna nenehna stimulacija nožnice ali ščegetavčka. S prenehanjem stimulacije se zaključi tudi orgazem. Nekatere od njih pa morajo draženje/dražljaje za kratek čas ustaviti, preden nadaljujejo z naslednjim orgazmom.
Multiorgazmične ženske imajo določene prednosti: hitreje se vzburijo in njihova intenzivnost vzburjenja je višja (dvakrat hitrejša in dvakrat intenzivnejša). Prav tako imajo bolj odprt odnos do spolnosti in spolnega vzburjenja, v spolnosti bolj uživajo in natančneje vedo, kaj jih vzburja.
Povezava orgazmov in hormona sreče
In na koncu še nekaj o hormonu oksitocin (nekateri ga imenujejo tudi hormon »sreče«).
Pri multiorgazmičnih ženskah naj bi bile prisotne tudi večje količine hormona oksitocina. Višja raven oksitocina vpliva na razmišljanje o spolnosti – ker se možgani pripravljajo na spolni odnos, se na spolni odnos pripravlja tudi telo. Močnejši orgazem povzroči večje sproščanje oksitocina (ni pomembno število orgazmov, temveč njihova kakovost). Poleg tega obstaja možnost, da boste imeli trdnejši odnos s partnerjem, s katerim doživljate kakovostnejše orgazme. Mati narava je razmišljala o vas tukaj.
Avtor: doc. dr. Andrej Starc, docent javnega zdravstva
dipl. zdravstvenik, univ. dipl. pedagog (andragog), ter. med. hipnoze
Zdravstvene storitve in svetovanje / Healthcare & Counselling
Imate vprašanje za strokovnjaka? Pišite mu na [email protected] ali obiščite forum Seksologija – želiva si spolnosti, kjer lahko preberete tudi izkušnje drugih.
Viri in dodatno gradivo:
STARC, Andrej, POLJŠAK, Borut, DAHMANE, Raja, LEVEC T, PERAT, Mitja. Female sexual function as a predicor of well-being. Journal of Applied Health Sciences, ISSN 1849-8361, 2019, V TISKU.
