Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je v začetku tedna pripravilo navodila, kako ravnati s hrano, ki jo prinesemo iz trgovine. “Prebrali smo navodilo, da naj bi vrečko z živili, ko jih prinesemo iz trgovine odložili pred vrati in si umili roke. Vse prav, toda ali je to zadosten ukrep? Potem se bomo z umitimi rokami vrnili po živila in jih zložili na delovni pult, v omaro, hladilnik in ta živila so bila prej na policah trgovin. Koliko ljudi se jih je lahko dotaknilo in s kakšnimi rokami? Tega ne ve nihče,” opozarja strokovnjakinja mag. Iva Verbnik.
Prav zato je treba razmišljati širše. “Prenos virusa je mogoč preko površin, zato se priporoča razkuževanje le teh, toda površina pomeni tudi embalaža ali pa ne nazadnje samo sadje. Pomembno je, da razumemo vse možne poti prenosa in pravilno ukrepamo,” poudarja Iva Verbnik.
Na kaj moramo biti še posebej pozorni? Strokovnjakinja Iva Verbnik izpostavlja naslednje:
Pakirana živila: na embalaži se lahko nahajajo klice, zato tisto količino, ki je ne bomo takoj uporabili, shranimo na posebno mesto, ločeno od ostalega. Kar bomo potrebovali, pa prestavimo v drugo embalažo, na primer pretresemo v čiste steklene kozarce, pri čemer moramo paziti, da živila ne okužimo. Embalažo odstranimo v koš za odpadke in roke umijemo. Ne pozabimo enako storiti tudi, ko bomo odšli po naslednjo vrečko, škatlo z živili.
Embalažo, ki jo je mogoče očistiti (tertapak, plastični lončki, stekleni kozarci, folije), očistimo in šele nato živilo shranimo v hladilnik ali v omaro. Tetrapak in podobno embalažo lahko operete tako, kot običajno operete posodo, osušite in shranite na ustrezno mesto, na primer mleko v hladilnik. Za pranje uporabite običajno čistilo za pranje posode, razkuževanje embalaže pri dobro opranem živilu, ni potrebno.
Sadje in zelenjavo je treba pred uživanjem temeljito oprati. Ne pozabimo, tudi sadje, ki ga bomo olupili (mandarine, pomaranče, banane …) je treba prej oprati, saj lahko sicer z rokami ob lupljenju na živilo prenesemo klice, ki so se nahajale na olupku.
Živila, ki jih bomo termično obdelovali, so manj nevarna, saj temperatura uniči klice, seveda pa moramo po termični obdelavi z njimi rokovati previdno, da ne pride do naknadne okužbe.
Živil ne izpostavljajmo nevarnosti okužbe, pokrijemo, zavijemo in ustrezno shranimo, dotikamo se jih s čistim priborom in čistimi rokami.
Strokovnjakinja mag. Iva Verbnik, univ. dipl. ing. živ. teh., je na voljo za dodatna vprašanja na forumu Prehrana in varnost živil.
Kaj storiti, če imamo doma osebo, ki je nosilec virusa?
“Glede na število okuženih in potencialno okuženih, se v marsikaterem domu nahaja oseba, ki je nosilec virusa. Če je oseba bolna, je sicer (če je le mogoče) izolirana od ostalih, a kopalnica in stranišča so najverjetneje skupna, zato je treba paziti na umivanje rok pred in po uporabi stvari, ki se tam nahajajo (tega se mora držati tako zdrava kot bolna oseba). Poskrbimo za temeljito čiščenje in razkuževanje. Brisače naj bodo ločene. Perilo operemo na dovolj visoki temperaturi,” svetuje Iva Verbnik.
Pozorni moramo biti tudi, ko odnašamo posodo in pribor, ki ga je uporabila bolna oseba. Na teh predmetih se namreč nahajajo klice. “Če je le mogoče, posodo pomivamo v pomivalnem stroju. Vanj jo zložimo takoj, posoda naj ne stoji na površinah. Po rokovanju s to posodo roke temeljito umijte in razkužite. V pomivalnem stroju se posoda pomiva pri višji temperaturi in dlje časa. Pri ročnem pomivanju posode to storite s čim bolj toplo vodo in z uporabo sredstva za pomivanje, nato posodo zračno osušite. Ni potrebno, da bi to delo opravljali v rokavicah, priporočam pa, da po končanem čiščenju roke razkužite,” opozarja strokovnjakinja
“Osnovna pravila higienskega rokovanja z živili je dobro upoštevati vedno, ne samo, ko je na pohodu virus (pa katerikoli že to je), je pa v teh časih potrebno biti še posebej previden in dosleden pri upoštevanju in izvajanju ustreznih postopkov. Predvsem pa je pomembno, da razmišljamo in prepoznavamo možne poti prenosov klic in z modrim ravnanjem preprečimo širjenje,” vsem polaga na srce Iva Verbnik.
