V popolnem, naravnem toku življenja bi se s sončnim zahodom umirili in nato kmalu zaspali. Toda zdaj ni več tako. Gledamo televizijo, sedimo za računalnikom in pod močno umetno svetlobo beremo knjige. Računalniški in televizijski zasloni ter fluorescenčne luči oddajajo svetlobo od 60- do 120-krat na sekundo, zaradi česar naši možgani menijo, da je jutro, zato se poveča sproščanje kortizola, kar nas dela budne, zato težje zaspimo.
Zjutraj pa, da bi se zbudili, takoj posežemo po kavi ali sladkem in škrobnem zajtrku. Tudi beli sladkor in kofein spodbujata adrenalne žleze, ki vplivajo na sproščanje kortizola, zadolženega za presnavljanje maščob, proteinov in ogljikovih hidratov. Toda naša presnova ne deluje več dobro, saj različni dražljaji pretirano spodbujajo izločanje kortizola. Telo se skuša obnoviti in spočiti, toda če telo hranimo s procesirano hrano, se kalorije nabirajo, saj je presnavljanje moteno. Ker nismo spočiti, je gibanje, ki bi nam pomagalo zaspati, zadnja stvar, na katero pomislimo. Tako nastane začarani krog …
