Zdravniška zbornica Slovenije je vse izvajalce zdravstvene dejavnosti v Republiki Sloveniji, ki zaposlujejo zdravnike in zobozdravnike, državljane drugih držav članic Evropske unije ter državljane tretjih držav, opozorila, da morajo vsi zdravniki in zobozdravniki, ki v Republiki Sloveniji opravljajo zdravniško službo, pri svojem delu uporabljati slovenski jezik, na območju italijanske ali madžarske narodne skupnosti pa tudi italijanski ali madžarski jezik. Učinkovita komunikacija in medsebojno razumevanje med zdravnikom oziroma zobozdravnikom in pacientom, ki temeljita na ustreznem znanju slovenskega jezika, sta namreč izjemnega pomena za nemoteno zdravniško obravnavo in samo varnost pacientov.
Nujnosti poznavanja jezika države, v kateri delajo zdravniki oziroma zobozdravniki, se zaveda tudi Evropska unija, ki sicer zagovarja prost pretok oseb (torej tudi zdravnikov in zobozdravnikov ter drugega zdravstvenega osebja), blaga, storitev in kapitala, ter namerava zato na predlog evropskih zdravniških in nevladnih organizacij pristopiti k ustreznim spremembam na tem področju. Eden od povodov je bil namreč tudi dogodek, ki se je zgodil v Veliki Britaniji, ko je tam delujočemu tujemu zdravniku in njegovi medicinski sestri med zdravljenjem umrl pacient. Razlog za nesrečni dogodek je bilo njuno ne dovolj dobro poznavanje jezika države, v kateri sta delala, in s tem oteženo oziroma onemogočeno ustrezno komuniciranje s pacientom. Žal pa to v zadnjem času ni bil edini tovrstni primer v evropskem prostoru.
