Ob svetovnem dnevu vida (14. oktober 2010) in mednarodnem dnevu bele palice (15. oktober 2010)
Da bi zmanjšali skokovito naraščanje slepote in slabovidnosti, sta Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) in Mednarodna agencija za preprečevanje slepote (IAPB) drugi četrtek v oktobru razglasili za svetovni dan vida. Namenjen je opozorilom, da so kar štirje odstotki svetovnega prebivalstva (314 milijonov ljudi) slepi ali slabovidni, da bi približno kar 80 odstotkov slepote ali slabovidnosti z danes dostopnimi sredstvi lahko preprečili, da bi kar 153 milijonov ljudi lahko skoraj normalno videlo, že samo s tem, da bi opravili ustrezen pregled in dobili prava očala.
»Stroka trdi, da dobimo s pomočjo vida iz svoje okolice kar prek 83% podatkov, ki jih ljudje potrebujemo za vsakdanje življenje in celo za preživetje. Zato v naši civilizaciji vid prevladuje nad vsemi drugimi čutili. Strokovnjaki pravijo, da je naša kultura okulocentristična. Nič čudnega ni torej, da je sodobna organizacija življenja in večina najnovejših tehnoloških in drugih pridobitev danes takih, da zahtevajo zdrav vid. Rezultati obširne študije med prebivalstvom ZDA in Avstralije so tudi pokazali, da se tretjina ljudi najbolj boji raka, tretjina drugih bolezni, kar tretjina pa slepote,« je poudaril Tomaž Wraber, predsednik Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije (ZDSSS).
Pod okriljem SZO že od leta 2000 poteka globalna kampanja Vision 2020: The Right to Sight (Vid 2020: pravica do vida). Njen namen je preprečiti, da bi do leta 2020 število slepih na svetu doseglo 70 milijonov, število slabovidnih pa ustrezno več. To skušajo doseči z ozaveščanjem o problemu in opozarjanjem na učinkovite rešitve, ki pa jih ne upoštevamo dovolj. Kampanjo dejavno podpira že kar 97 članic SZO. »Slovenije, čeprav je podpisnica dogovora, ni med njimi. Zanesljivo lahko verjamemo trditvam oftalmologinje doc. dr. Mojce Globočnik Petrovič, ki pravi, da bi bilo moč kar 90 odstotkov slepote in slabovidnosti, ki sta posledica diabetesa, preprečiti, če bi uvedli vsaj med diabetiki redne presejalne preglede. Taki pregledi v zdravstvu pomenijo enega najmanjših izdatkov ob največjih možnih prihrankih. Če pa bi presejalne preglede vida redno opravljali med vsem prebivalstvom, bi bil učinek še precej večji,« poudarja Tomaž Wraber.
Oktobra obeležujemo tudi dan bele palice
Leta 1970 je Mednarodna zveza slepih razglasila 15. oktober za mednarodni dan bele palice. Bela palica za slepe in slabovidne je danes povsod po svetu priznana kot pripomoček, ki slepim ne pomaga le najti poti, ampak jim zagotavlja tudi varno hojo. Je pripomoček, ki služi kot pomoč za prepoznavanje in zaznavanje ključnih predmetov v okolju, ovir, strukture tal, vzpetin ipd. Istočasno je opozorilo drugim, da je njen uporabnik slep ali slaboviden in ima zato posebne potrebe in pravice. Bela palica simbolizira tudi osebno neodvisnost slepega ali slabovidnega.
Uporaba bele palice pa poleg dobrih strani prinaša tudi nekaj slabih, saj uporabnika označi kot drugačnega, posebnega. Torej mu po eni strani pomaga biti bolj samostojen, po drugi strani pa ga v odnosih hendikepira. Videči se pogosto odzivajo tako, da uporabnika občudujejo, ker je tako samostojen in ga idealizirajo, s tem pa spregledajo njegove potrebe. Lahko se mu izmikajo ali pa mu želijo pomagati po svoji predstavi in ga s tem razvrednotijo kot človeka. Rešitev iz teh pasti ni pomoč, kakor si morda predstavljajo videči, ali izmikanje, ampak preprosto vprašanje: »Vam lahko kako pomagam?«
Sporočilo Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije ob svetovnem dnevu vida in mednarodnem dnevu bele palice
»Ponovno moramo na glas povedati:
- da je že dobri dve leti uzakonjena celovita rehabilitacija slepih in slabovidnih, ki pa je zaradi izmikanja resornega ministrstva v praksi še vedno ni mogoče uveljaviti;
- da nam država omogoča le zelo malo za naše vsaj deloma neodvisno življenje nujnih medicinsko tehničnih pripomočkov, ki jih slepi in slabovidni v državah z nam primerljivim standardom dobijo brez težav;
- da je nujno urediti finančne in tehnične možnosti za vodenje registra slepih in slabovidnih, kot to že leta nalaga zakon;
- da je nujno čim prej začeti postavljati program sistematične kontrole vida vseh državljanov, s posebnim programom za rizične skupine, kar bo znatno zmanjšalo naraščanje slepote in slabovidnosti in z njima povezanih velikih stroškov;
- da je nujno, da začne Republika Slovenija v praksi uresničevati vse svoje deklarativne opredelitve za enakopravno dostopnost ljudi z okvarami vida do vseh družbenih dogajanj od izobraževanja, do zaposlovanja, kulture in drugih področij.
Kot najstarejša invalidska organizacija v Sloveniji, ki letos slavi svojo 90-letnico, pa ob dnevu bele palice vlado RS sprašujemo: Kakšen je končni namen obsežnih sprememb zakonodaje na socialnem in na drugih področjih, ki se nam ta hip kažejo zgolj kot izrazito poslabšanje socialnega in drugačnega položaja invalidov in kdaj namerava vlada RS dogajanje v družbi urediti tako, da ne bo vzbujalo vtisa, da živimo v izrednih razmerah. Stabilna in zaupanja vredna družba je nujen pogoj za ustvarjalno in mirno življenje vseh, še posebej pa to velja za invalide,« še dodaja Tomaž Wraber.
Zveza društev slepih in slabovidnih ob tem opozarja na še eno težavo, in sicer uporaba računalnikov, s katerimi si pomagajo pri opravljanju svojih vsakdanjih zasebnih, poklicnih in ostalih obveznosti. To jim omogoča le posebna programska oprema, včasih dopolnjena z ustreznimi strojnimi dodatki (npr. brajevo vrstico, elektronsko lupo itd.). Tako lahko sami vodijo svoje računovodstvo, delovne dnevnike in zapiske ter komunicirajo med seboj, z videčimi ali z drugimi invalidi. Pogosto jim zaradi slabe kompatibilnosti teh programov z ostalimi programi računalniki odpovejo, tehnične težave pa le stežka rešijo sami. Tako bi nujno potrebovali računalniško podjetje z zadostnim številom ustrezno usposobljenih računalničarjev, ki bi lahko vsaj nekaj ur dnevno s spletno povezavo priskočili na oddaljeno pomoč, s katero se da odpraviti večino napak.
Bolezenske spremembe na očeh in zdravljenje. Posvetujte se na forumu >>
