Če dobro poznate simptome, ju boste lahko ločili

Anksioznost je občutek strahu, neprijetnosti in nelagodja. Lahko povzroči znojenje, občutek nemira in napetosti ter hiter srčni utrip. Lahko je normalna reakcija na stres.
foto: Profimedia

Stres in tesnoba sta naravni del odziva »boj ali beg« in odziva telesa na nevarnost. Namen tega odziva je zagotoviti, da je oseba pozorna, osredotočena in pripravljena na nevarnost.

Tako stres kot tesnoba sta normalna, čeprav lahko včasih pretirano vplivata na življenje posameznika.

V nadaljevanju članka pojasnjujemo razlike in podobnosti med stresom in tesnobo ter obravnavamo strategije zdravljenja in obvladovanja.

Stres in tesnoba sta del naravnega odziva telesa na »boj ali beg«. Ko se nekdo počuti ogroženega, njegovo telo sprošča stresne hormone.

Zaradi stresnih hormonov srce bije hitreje, zato se v organe in okončine pretaka več krvi.

Ta odziv omogoča, da je oseba pripravljena na boj ali beg. Prav tako hitreje diha in zviša se ji krvni tlak.

Hkrati postanejo čutila osebe ostrejša, telo pa sprošča hranila v kri, da imajo vsi deli dovolj energije.

Ta proces se zgodi zelo hitro in strokovnjaki ga imenujejo stres. Tesnoba je odziv telesa na ta stres.

Veliko ljudi prepozna tesnobo kot občutek stiske, nemira ali strahu, ki ga ima nekdo pred pomembnim dogodkom.

Odziv »boj ali beg« se lahko sproži, ko se nekdo sooči s fizično ali čustveno, resnično ali zaznano grožnjo. Čeprav je lahko koristen, lahko pri nekaterih ljudeh ovira vsakdanje življenje.

Simptomi

Simptomi stresa in tesnobe so si v marsičem podobni. Ko je nekdo pod stresom, lahko doživlja:

  • hitrejše bitje srca
  • hitrejše dihanje
  • tesnobne misli
  • razpoloženje, razdražljivost ali jezo
  • splošno nesrečo
  • občutek preobremenjenosti
  • osamljenost
  • slabost
  • omotico
  • driska ali zaprtje

Ko je nekdo tesnoben, lahko doživlja:

  • hitrejši srčni utrip
  • hitrejše dihanje
  • občutek tesnobe ali strahu
  • znojenje
  • drisko ali zaprtje
  • živčnost
  • napetost
  • nemirnost

VPRAŠAJTE NA FORUMU DUŠEVNO ZDRAVJE

Kako ločiti stres od tesnobe

Stres in tesnoba sta del iste telesne reakcije in imata podobne simptome. To pomeni, da ju je težko ločiti.

Stres je običajno kratkotrajen in je odziv na prepoznano grožnjo. Tesnoba lahko traja dlje časa in včasih se zdi, kot da je nič ne sproži.

Kdaj obiskati zdravnika

Stres in tesnoba nista vedno slaba stvar. Sta naravni, kratkoročni reakciji, ki ju ljudje potrebujejo, da ostanejo varni.

Če se nekdo začne počutiti stresno ali tesnobno ves čas ali veliko časa, se mora posvetovati z zdravnikom. Morda gre za kronični stres ali anksiozno motnjo.

Opozorilni znaki, na katere morate biti pozorni, so:

  • pretirana tesnoba, ki ovira vsakdanje življenje
  • zloraba drog ali alkohola za premagovanje stresa ali tesnobe
  • iracionalni strahovi
  • znatne spremembe v spalnih navadah
  • znatna sprememba prehranjevalnih navad
  • znatna sprememba osebnih higienskih navad
  • dolgotrajno slabo razpoloženje
  • samopoškodovanje ali razmišljanje o samopoškodovanju
  • samomorilne misli
  • občutek neobvladovanja

Na vprašanja uporabnikov foruma o stresu, izgorelosti, tesnobi in depresiji,  je odgovarjala dr. Daniela Fiket.

V: »Zanima me, kako se lahko kljub stresu na delovnem mestu in delu, ki ga nosim še domov, izognem izgorelosti? Obstajajo kakšne posebne vaje ali postopki za sprostitev?«

O: »Pozdravljeni, seveda, stresu se ne moremo izogniti, saj je stres dejansko fiziološki (normalen) odgovor posameznika, ki se poskuša prilagoditi notranjim in zunanjim dražljajem (ki so lahko pozitivni ali negativni dogodki, osebe, predmeti…).
Izgorelost pa je nekaj povsem drugega in je dejansko motnja, saj nam onemogoča normalno funkcioniranje na različnih področjih. In torej, kako se izogniti izgorelosti? Prvi korak je, da jo pravočasno prepoznamo, saj samo na ta način lahko ukrepamo. Prvi znak izgorevanja je izčrpanost, in to je ekstremna utrujenost, ki ne izzveni po dobrem spancu. V tej, prvi fazi izgorelosti, se lahko pojavi vrsta različnih psihičnih in telesnih simptomov, kot so tesnoba, depresija, nespečnost, nemir, razdražljivost, telesne bolečine (v mišicah, sklepih, glavoboli), prebavne motnje, razbijanje srca, tiščanje v prsih itd.
Seveda, obstajajo vaje za sproščanje, vendar jih je treba pravilno in redno izvajati. To so, recimo, vaje dihanja, progresivno mišično sproščanje in vizualizacija, da naštejem samo nekatere. Kadar jih redno izvajamo in dobro obvladamo, nam lahko zelo učinkovito olajšajo stresne trenutke v dnevu.«

Avtor
Piše

U. L.

Forum

Naši strokovnjaki odgovarjajo na vaša vprašanja

Poleg svetovanja na forumih, na portalu Med.Over.Net nudimo tudi video posvet s strokovnjaki – ePosvet.

Kategorije
Število tem
Zadnja dejavnost
838
18.12.2024 ob 06:13
1,063
06.12.2024 ob 07:52
361
05.12.2024 ob 20:35
787
13.11.2024 ob 12:45
1,192
08.05.2024 ob 23:42
Preberi več

Več novic

New Report

Close