Vsi dogodki v našem življenju so shranjeni kot spomin v možganih in telesu. Prijetnih dogodkov se spominjamo, se iz njih učimo in so del sedanjosti. Če doživimo dogodek, ki je za nas izjemno boleč in ob katerem doživljamo zelo intenzivna neprijetna čustva (občutke nemoči, strahu, groze, izgube nadzora), s katerimi se ne zmoremo spoprijeti, govorimo o travmatičnem dogodku. Iz potrebe po preživetju smo tovrstne dogodke potlačili v podzavest. Čeprav se jih zavestno ne spominjamo, ostanejo »zamrznjeni« v globljih strukturah možganov in so shranjeni v telesu kot somatski spomin ter močno vplivajo na naše doživljanje sebe in sveta okoli nas. Več ko je bilo tovrstnih bolečih dogodkov in večja ko je bila potreba po potlačevanju, večji vpliv imajo na naše življenje. Danes se izražajo kot občutki tesnobe, ujetosti, nemoči, izogibanja, sramu, depresije, panični napadi, preplavljenost s čustvi ali čustvena otopelost, razdražljivost, stalna notranja napetost, občutki nevrednosti, nespečnost, nočne more, telesni simptomi, ponavljajoči se nezdravi vzorci v odnosih in številni drugi simptomi.
Kaj je brainspotting?
Brainspotting je izjemno učinkovita psihoterapevtska metoda, s pomočjo katere lahko odkrijemo in predelamo boleče vsebine, do katerih klasična pogovorna terapija nima dostopa. Temelji na naravnem fenomenu »Kamor gledamo, vpliva na to, kaj občutimo«. Če na primer razmišljamo o problemu, ki nas obremenjuje, in pogled usmerimo levo, desno, gor ali dol, lahko opazimo, da v določeni točki čutimo večji nemir kot v neki drugi točki. S pogledom v ustrezno točko, kjer čutimo močan odziv, omogočimo neposreden dostop do globokih struktur v možganih, kjer so shranjeni potlačeni travmatični spomini, in tako spodbudimo predelavo bolečih izkušenj, ki niso dosegljive zavestnemu umu. Brainspotting s svojim delovanjem aktivira in pospešuje naravno zdravilno moč telesa ter možganom omogoči, da psihološke simptome zdravijo na enak način, kot telo zdravi fizične rane. Brainspotting omogoča hitro, globoko in trajno odpravo široke palete psiholoških in telesnih simptomov. Za uporabo metode in njen uspeh je ključno, da je vzpostavljen varen in uglašen terapevtski odnos. Uspešnost metode potrjujejo najnovejša dognanja raziskav o učinkovitosti različnih psihoterapevtskih pristopov in nevroznanosti.
Odkritje metode – preboj z umetnostno drsalko
Metodo brainspotting je leta 2003 nepričakovano odkril dr. David Grand, psihoterapevt v zasebni praksi v New Yorku, pri delu s 16-letno umetnostno drsalko. Talentirani in predani vrhunski športnici zaradi tesnobe ni uspelo izpeljati neke drsalne figure – skoka trojni zasuk. Da bi ozdravila to blokado, je dr. Grand klientko vodil, da si je v počasnem posnetku predstavljala, kako izvede skok, in posnetek zamrznila v trenutku, ko se ji je skok ponesrečil. Nato je z očmi sledila njegovim prstom, ki jih je zelo počasi premikal naprej in nazaj po njenem vidnem polju. Na določeni točki so njene oči začele močno begati in nato otrpnile. Presenečen nad odzivom v klientkinih očeh je dr. Grand roko nagonsko zadržal na mestu, kjer je opazil močno reakcijo, klientka pa je nepremično strmela v njegov prst. Takrat se je zgodilo nekaj nenavadnega. Na površje so začeli bruhati travmatski spomini, drug za drugim, veliko močneje in intenzivneje kot dotlej. Klientka se je začela spominjati potlačenih travmatičnih dogodkov, ki kljub letu intenzivnega terapevtskega dela še niso prišli na dan. Poleg tega so prišli na površje boleči spomini, ki jih je že predelovala, a tokrat bolj intenzivno in globlje. Po desetih minutah intenzivnega doživljanja in predelovanja so se klientkine oči sprostile. Začutila je močno olajšanje. Naslednje jutro je dr. Grand prejel telefonski klic. Mlada drsalka je navdušeno poročala, da je brez težav izpeljala brezhiben trojni zasuk. Težave s skokom, ki so bile posledica nepredelanih travmatskih spominov, se tudi kasneje niso več ponovile.
Do podobnih rezultatov – globljega in intenzivnejšega predelovanja ter hitrejših in trajnih sprememb – so prišli tudi drugi klienti, ki so pogled zadržali na točki, kjer so čutili močan odziv. Dr. Grand je dognal, da je nepričakovano odkril novo metodo, ki je pomenila preboj na psihoterapevtskem področju.
Po odkritju brainspottinga je dr. Grand nadaljeval z razvojem in raziskovanjem metode ter odkril številne načine, kako poiskati ustrezno očesno pozicijo v vidnem polju. O uporabi metode brainspotting in najnovejših spoznanjih zdravljenja travme izobražuje terapevte po vsem svetu. Zaradi izjemne učinkovitosti se uporaba metode v psihoterapevtskem procesu hitro širi. Vedno več klientov in terapevtov prepoznava njeno vrednost in dandanes jo v svoje delo vključuje že na tisoče terapevtov. V zadnjih nekaj letih postaja vedno bolj prepoznavna in uveljavljena psihoterapevtska metoda tudi v Sloveniji.
Brainspotting je izjemno učinkovita metoda za zdravljenje:
- depresije,
- anksioznosti,
- neutemeljenih strahov oziroma fobij,
- težav z doživljanjem in izražanjem čustev,
- kronične utrujenosti, izgorelosti,
- psihosomatskih obolenj,
- jecljanja,
- težav s pozornostjo, koncentracijo,
- odvisnosti,
- travmatskih izkušenj zgodnjega otroštva,
- travm, ki so posledica fizičnih bolezni, nesreč, vojne, naravnih katastrof,
- transgeneracijskih travm (travm, ki se nezavedno prenašajo skozi generacije),
- športnih travm.
Brainspotting je zelo učinkovit tudi za razvoj ustvarjalnosti in notranjih potencialov.
Trajanje terapije brainspotting
Trajanje terapije je odvisno od vrste težav, zaradi katerih oseba poišče psihoterapevtsko pomoč. Če želi predelati en sam travmatični dogodek, ki se je zgodil v odrasli dobi, npr. posledice prometne nesreče, lahko proces traja le nekaj ur. Če pa je ta dogodek kakorkoli povezan z bolečimi izkušnjami iz preteklosti ali pa klient na terapijo prihaja zaradi zgodnjih travm iz otroštva, bo proces trajal dlje časa.
Učinki po terapiji brainspotting
Pozitivni učinki metode brainspotting so številni in vplivajo na vsa področja posameznikovega življenja. Raziskava učinkovitosti metode je pokazala, da se pozitivni učinki okrepijo tudi po tem, ko je terapija že zaključena.
Najpogostejši učinki so:
- občutke strahu nadomestijo občutki notranje varnosti, miru in sproščenosti,
- odprava depresivnega razpoloženja,
- zmanjšanje občutkov sramu,
- okrepljen občutek lastne vrednosti,
- močnejše zaupanje vase in v svoje sposobnosti,
- večje samospoštovanje,
- okrepljen občutek notranje moči,
- porajanje ali okrepitev občutkov veselja in zadovoljstva,
- ozaveščanje in spreminjanje negativnih prepričanj,
- učinkovitejše spoprijemanje s stresnimi situacijami,
- zmožnost postavljanja meja v odnosih,
- zmožnost zaključevanja nezdravih odnosov,
- zmanjšanje ali odprava telesnih bolečin,
- travmatični dogodki iz preteklosti postanejo le še spomini, ki niso več boleči in ne povzročajo vznemirjenja,
- krepitev ustvarjalnosti,
- razvijanje in uresničevanje potencialov.
O terapevtkah:
Jana Potočnik, univ. dipl. komunikologinja in specializantka integrativne psihoterapije
Na področje psihoterapije me je pripeljalo zanimanje za notranji svet ljudi, predvsem pa globoko zaupanje, da je pozitivna sprememba mogoča. Moje glavno vodilo in navdih je védenje, da je trpljenje mogoče transformirati ter da se lahko osvobodimo spon bolečih izkušenj, ponavljajočih se vzorcev, strahov in skrhane samopodobe.
Moje dosedanje izobraževanje zajema uvodni dvoletni študij psihoterapije v okviru Slovenske krovne zveze za psihoterapijo ter štiriletno specialno usposabljanje iz integrativne psihoterapije na Inštitutu IPSA v Ljubljani. Izobraževala sem se tudi iz transakcijske analize, psihotravmatologije, opravljen imam napredni trening za učitelja čuječnosti, še naprej pa se strokovno izobražujem in izpopolnjujem na različnih konferencah in seminarjih. Klinično prakso sem opravila v Psihiatrični bolnišnici Begunje.
Psihoterapevtsko delo od leta 2008 izvajam v zasebni praksi v Ljubljani. V tem času sem pridobila veliko dragocenih izkušenj, posebej pa se posvečam pomoči klientom z različnimi vrstami tesnob, strahov in panike, depresivnim razpoloženjem, pomanjkanjem samozavesti, različnimi vrstami fobij, ljudem, ki trpijo zaradi posledic travmatskih dogodkov ter ob izgubi in žalovanju. S prispevki sem sodelovala na različnih mednarodnih psihoterapevtskih konferencah doma in v tujini. Sem članica Slovenske krovne zveze za psihoterapijo (SKZP) in Slovenskega društva za integrativno psihoterapijo in transakcijsko analizo (SINTA).
Do pomembne prelomnice v strokovnem razvoju me je pripeljalo spoznanje, da za globoko, učinkovito in trajno spremembo oblika terapije, ki temelji zgolj na pogovoru, ne zadošča. Do pomembnosti uporabe metod, ki znotraj varnega in uglašenega terapevtskega odnosa učinkujejo globlje, so me pripeljale tako lastne izkušnje dela s klienti kot tudi najnovejša dognanja raziskav učinkovitosti različnih psihoterapevtskih pristopov in nevroznanosti. Iskanje učinkovitejših načinov zdravljenja me je leta 2013 vodilo v študij metode brainspotting, ki nudi prelomna spoznanja in uspehe na psihoterapevtskem področju. Prvo in drugo stopnjo izobraževanja sem opravila v Sloveniji, nato pa sem izobraževanje nadaljevala v Španiji v okviru inštituta Aleces, kjer sem pri dr. Davidu Grandu, utemeljitelju metode, opravila tretjo stopnjo in Master Class. Izobraževala sem se tudi iz transgeneracijskega brainspottinga pri dr. Ruby Gibson. Metodo brainspotting redno vključujem v svoje delo s klienti. Učinkovitost metode me vedno znova navdušuje in motivira pri nadaljnjem delu, izobraževanju in raziskovanju.
Sabina Gombač, univ. dipl. soc. ped., dipl. integrativna psihoterapevtka
Na pot raziskovanja duševnosti in njenega vpliva na naše delovanje me je vodilo osebno zanimanje za človeka in njegovo ravnanje v določenem družbenem kontekstu. Kot socialna pedagoginja sem pridobila celosten pogled na delovanje posameznika in se srečala s številnimi ranljivimi posamezniki, ki so potisnjeni na rob družbe. V zavedanju naše ranljivosti in želji ponuditi posamezniku kakovostno pomoč v njegovi stiski sem se odločila za študij integrativne psihoterapije, kjer sem se preko teoretičnega znanja in osebne izkušnje soočila z globinami naše duševnosti ter njenimi vplivi na naše življenje. Ob tem sem spoznala pomen psihoterapije, ki s pogledom vase omogoča večje zavedanje sebe in predelavo bolečih spominov ter daje priložnost za oblikovanje novih poti v življenju.
Ob zaključku študija sem pridobila certifikat Mednarodne zveze za integrativno psihoterapijo (IIPA) in Evropske zveze za integrativne psihoterapije (EAIP). Imam tudi evropsko diplomo iz psihoterapije pri Evropski zvezi za psihoterapijo (EAP). Sem članica Slovenske krovne zveze za psihoterapijo (SKZP) in Slovenskega društva za integrativno in transakcijsko analizo (SINTA).
Danes kot psihoterapevtka delam v zasebni praksi z odraslimi posamezniki, ki se soočajo s posledicami travmatskih dogodkov, tesnobo, strahovi, izgorelostjo, depresijo, izgubo in drugimi težavami, ki vplivajo na njihovo življenje.
Preko psihoterapevtskega dela sem pred leti začela zaznavati omejitve klasične pogovorne psihoterapije. V iskanju pristopa, ki usmerja pozornost na globljo predelavo bolečih travmatskih spominov, sem se leta 2012 udeležila izobraževanja iz metode brainspotting. Od tedaj se redno izobražujem na tem področju, in sicer sem zaključila prvo in drugo stopnjo brainspottinga in brainspotting transgeneracijske travme pri organizaciji Aleces iz Španije ter tretjo stopnjo Master Class brainspottinga pri ustanovitelju metode dr. Davidu Grandu. Brainspotting vključujem v integrativni model psihoterapije s poudarkom na uglašenosti in prisotnosti v terapevtskem procesu.
Pri svojem delu spoštujem Kodeks etike in profesionalne drže, ki mi predstavlja pomembno vodilo pri psihoterapevtski obravnavi.
