“Ukrepanje ob simptomih okužb je v veliki meri odvisno od starosti otroka in simptomov. Dojenčke v prvih mesecih starosti želimo kar hitro videti v ambulanti ne glede na simptome, pri nekoliko večjih otrocih lahko velikokrat kljub slabemu počutju nekaj dni počakamo,” pravi specialistka pediatrije in neonatologije Helena Mole, dr. med., iz pediatrične ambulante Ig-Škofljica.
Dojenčki, starejši od pol leta, in večji otroci ne potrebujejo takoj pregleda, če:
- telesna temperatura ni ekstremno visoka in je obvladljiva – se zniža po prejemu antipiretika. Ali vročina po antipiretiku lepo pade je zelo pomemben podatek za ocenjevanje resnosti okužbe. Prva izbira antipiretika je paracetamol, druga ibuprofen;
- vročina po prejemu antipiretika ne narašča prehitro in z mrzlico;
- mu lahko lepo očistimo nos s fiziološko raztopino;
- se malček po padcu temperature lepo doji, pije in je (odvisno od starosti otroka) ter je živahen;
- je redno polulan;
- ne diha pospešeno.
“V takem primeru skrbimo, da otroku redno čistimo nos, mu znižujemo povišano temperaturo – če je višja kot 38,5 ali se otrok slabo počuti. Če se otrok kljub vročini dobro počuti, mu temperature ni treba nujno zniževati, saj je vročina obrambni mehanizem, ki inaktivira viruse. Če jo prepogosto zbijamo, ta mehanizem seveda ni tako učinkovit,” pojasnjuje sogovornica.
Če vročine pri malčku ne uspemo znižati ali je otrok tudi po tem, ko vročina pade, ‘uvel in nezainteresiran’, je to znak, da gre morda lahko za hujšo okužbo, in je dobro, če otroka pogleda zdravnik.
Specialistka pediatrije in neonatologije Helena Mole, dr. med.
Pred spanjem: zbijanje vročine ali raje ne?
Ker je počitek brez vročine in morebitnih bolečin boljši kot z, zvečer lahko otroku damo antipiretik, tudi če nima visoke vročine, odgovarja Helena Mole. To zlasti velja, če vročine že čez dan nismo zbijali ves čas ali če smo prejšnji dan opazili trend, da je zvečer vročina pri otroku bolj narastla kot čez dan. Sogovornica pravi, da v takem primeru zvečer svetuje ibuprofen, ki deluje nekoliko dlje; če pa otroku lepo pade vročina in omili bolečino že paracetamol, pa je seveda povsem dovolj tudi ta.
Ste vedeli: Če otroka s povišano telesno temperaturo pokrijemo, se ta lahko še poviša tudi zaradi tega. Zato otrok s povišano temperaturo ne oblačimo in pokrivamo preveč.
Kako pa otrokom pomagati ob najpogostejših simptomih okužb?
Boleče grlo
“Bolečine v grlu so lahko ekstremno hude tudi pri nekaterih virusnih okužbah, denimo ob enterovirozah ali nekaterih sevih kovida, ne le pri bakterijskih okužbah,” razlaga sogovornica. Pravi, da otroku v primeru bolečega grla lahko ponudimo analgetik, pa tudi kakšen preparat iz lekarne za lajšanje bolečin v grlu, ki je primeren za otrokovo starost – zelo je pomembno, da se uporablja le, kar je primerno za otrokovo starost in natančno upoštevamo navodila uporabe, poudarja Helena Mole. Dodaja, da lahko starejši otroci, ki že znajo grgrati, grgrajo kamiličen ali žajbljev čaj.
Če hude bolečine v grlu spremlja visoka vročina ali slabo počutje, česar ne izboljša niti antipiretik, se posvetujte z otrokovim izbranim pediatrom.
Pri bolečinah v žrelu je zelo pomembna skrb za zadostno hidracijo: če se sluznica izsuši, bo bistveno dalj časa vneta. Ko je otrok bolan, je bolj kot prehrana pomembno uživanje tekočine: ponudimo mu juhice in rahlo sladkane čaje ali razredčene sokove. Sicer lahko hitro pride do elektrolitskega neravnovesja.
Po besedah sogovornice pri prebolevanju okužb lahko pomaga tudi zadostna vlažnost zraka: bodisi z vlažilnikom zraka bodisi tako, da v kopalnici naredimo soparo. Odsvetuje pa inhalacije iz vročih loncev, saj se je že zgodilo, da so se tako manjši kot večji otroci opekli z vrelo vodo in zaradi opeklin potrebovali celo bolnišnično zdravljenje.
Kašelj
“Inhalacije še posebej pomagajo pri dražečem kašlju: lahko ga omilijo in ga skrajšajo,” pove Helena Mole. Dodaja, da pri kašlju lahko posežemo tudi po kakšnih preparatih za lažje izkašljevanje zaradi redčenja sluzi – če so primerni za uporabo pri otrokovi starosti! – vendar prav “dramatičnih” učinkov ne gre pričakovati. Pri tem še opozori, da se odsvetujejo pripravki za pomirjanje kašlja, saj lahko zaradi tega kašelj celo traja dlje.
Ali naj nas dolgotrajen kašelj skrbi? “Pri otrocih nastaja precej več sluzi kot pri odraslih. Otroke v vrtcu lahko praktično celo zimo spremlja izcedek iz nosu, tako da lahko kašelj pri otrocih traja več tednov ali celo mesec po preboleli okužbi, če je bila ta intenzivna. Poleg tega so otroci v vrtcu skoraj vso sezono izpostavljeni takšnim in drugačnim virusom, ki sprožajo kašelj. Če ob kašlju ni prisotna visoka vročina ali oteženo dihanje, kašelj običajno ni velik razlog za skrb,” razloži Helena Mole.
Ob kašlju lahko pomaga tudi uživanje medu, vendar pa ta ni primeren za otroke, mlajše od enega leta.
Boleča ušesa
Sogovornica pravi, da k sreči vsaka boleča ušesa niso posledica bakterijske okužbe, in ob vsaki bolečini v ušesu ni treba čisto takoj k zdravniku. “Če bolečina ni izrazito huda, otroku lahko ponudimo analgetik (paracetamol ali ibuprofen) ter mu boleče uho grejemo s toplim (ne prevročim!) obkladkom. Pri tem je pomembno, da otroku čistimo nos s fiziološko raztopino, lahko mu tudi damo (za njegovo starost primerne) dekongestivne kapljice, ki zmanjšajo nabreklost sluznice in obilni izcedek. Če tako ukrepanje pomaga, je bolečina v ušesih verjetno posledica akutne okužbe. Če se kljub ukrepanju bolečina vrača, da je treba analgetike dajati znova in znova in je uho tako boleče, da otrok ne pusti, da se ga dotaknemo oziroma mu namestimo topel obkladek, ali če iz ušesa priteče izcedek, pa naj otroka pogleda zdravnik,” svetuje.
Bolečine v trebuščku, slabost in bruhanje
Kot pravi Helena Mole, je pri trebušnih okužbah običajno najbolj problematično nadomeščanje tekočin in elektrolitov: “Pri tem je potrebnega res zelo veliko potrpljenja. Če uspemo otroku ponuditi po žlički požirek in čez nekaj minut še požirek itd., lahko veliko dosežemo, tudi, če otrok nekajkrat bruha. Še posebej, če je po požirkih zaužil tekočino, ki ima elektrolite – denimo juhico, rahlo sladkano pijačo, jabolčni sok, pripravek z elektroliti … ” Če otrok res intenzivno bruha, pa je hidracija zelo hitro lahko pod vprašajem, opozarja.
Objektiven pokazatelj zadostne hidracije je, da gre otrok vsaj trikrat na dan lulat oziroma ima vsaj tolikokrat polulano pleničko. Če ne lula več kot osem ur, potrebuje dodatek tekočine, ob dehidraciji lahko hitro nastopi tudi vročina in pa huda utrujenost oziroma mlahavost, ki je običajno posledica pomanjkanja kalija.
“Zelo dobre izkušnje pri ustavljanju prebavnih okužb imamo s silikageli, ki jih dodajamo v akutnem poteku okužbe, nato pa z dodajanjem probiotičnih kultur,” še pove sogovornica.
Kako krepiti imunski sistem otrok?
Za splošno krepitev imunskega sistema otrok Helena Mole priporoča zadosti spanja, hidracijo, gibanja na zraku in vitamina D. Pravi, da lahko ob prebolevanju okužb nekoliko pomagajo tudi beta glukani, vitamin C in cink, vendar ne smemo pričakovati čudežev.
“Predvsem je zelo pomembno, da z dojenčkom ne hodimo v množice, kot so trgovski centri. Če ima novorojenček starejšega sorojenca, ga (starejšega) ob rojstvu otroka za nekaj mesecev vzemimo iz vrtca. Izolacija – izogibanje stika z bolnimi – je v prvih mesecih življenja res pomembna, saj lahko najmlajšim že zamašen nos prinese velike težave,” opozarja.
Helena Mole poudarja, da so zelo pomembna tudi cepljenja proti nalezljivim boleznim – številna so na voljo v breme ZZZS tako za malčke kot v času nosečnosti za nosečnice, kar pa po porodu ščiti tudi dojenčke (denimo zaščita proti gripi, RSV, oslovskem kašlju).
