Izguba otroka je ena najbolj travmatičnih življenjskih preizkušenj, še toliko bolj, če je vzrok smrti samomor. Kaj lahko naredimo in kaj bi morali vedeti, da bi lahko pomagali zmanjšati trpljenje zaradi izgube otrok in mladostnikov.
Točni vzroki za samomor pri otrocih in mladostnikih pogosto niso poznani. Vemo pa, da določeni dejavniki in življenjski dogodki pripevajo k občutljivosti mladostnikov in jih delajo bolj ranljive. Čustva kot so bes, jeza, brezup, nemir, še posebno, če se pojavljajo pogosto in trajajo dlje, določene duševne težave (npr. tesnoba, depresija) in spremenjene spalne navade lahko povečajo tveganje za samomor tako pri mladih, kot odraslih.
Mladi med 15. in 19. letom starosti so bili v letu 2021 med najbolj ogroženimi starostnimi skupinami, ki jim grozi smrt zaradi samomora.
Najstniška leta so kritično obdobje
Mladostnik v času najstništva najbolj pridobiva socialne in čustvene veščine. To ga hkrati krepi in dela ranljivega, če odrašča v okolju, ki mu ni kos.
Samomor je med tremi najpogostejšimi vzroki smrti v starostni skupini od 15 do 19 let. Po nekaterih ocenah so poskusi samomora pri odraslih še od 10- do 20-krat pogostejši od samomora. Iz tega morda lahko sklepamo, da je pri mladostnikih podobno? V letu 2021 se je v Sloveniji samomorilni količnik v tej starostni skupini tudi nekoliko povečal, kar kaže, da samomor kljub večletnemu trendu upadanja še ni rešen problem.
Samomor lahko prizadene vsakogar od nas in ima globoke posledice tako za posameznike, ki so bili
vir: NIZJ
umrli osebi blizu, kot tudi za celotno družbo.
Samomor je družbeni problem in ne samo problem v družine
Posamezniki, ki se jim pojavljajo samomorilne misli, se počutijo ujeto in nemočno. Neredko imajo občutek, da so v breme svojim prijateljem, družini in okolici. Če jim zmoremo z besedami in dejanji v težkih trenutkih povrniti upanje in jih podpreti, veliko naredimo za njih. Še posebno otroci in mladi potrebujejo veliko pogovora, spodbude in priložnosti, da izpovedo svoje bolečine. Kako to storiti, lahko preberete v članku o splošnem duševnem zdravju.
Pomembno zaščitno in preventivno vlogo ima šola, predvsem zato, ker je dostopna vsem učencem in dijakom. Poleg tega v njej preživijo znaten del svojega vsakdana. V šoli lahko relativno zgodaj zaznajo spremembe v vedenju ter prepoznajo znake čustvenih težav. Še posebej tistim, ki nakazujejo na možnost samomorilnega vedenja, lahko nudijo prvo psihosocialno-pomoč in svetovalno delo.
Šole imamo še eno pomembno vlogo, to je zmanjševanje travme po samomoru učenca ali njegovega starša, ki bi sicer imela tragične posledice za vse učence, učitelje, drugo šolsko osebje, starše in širšo skupnost.
“Sčasoma se bolečina spremeni v mir in bogastvo.
Onja Tekavčič Grad
Do takrat pa – čeprav bo težko, bo šlo počasi, počasi na bolje.”
Učiteljem in drugemu šolskemu osebju je pri soočanju s tveganji za samomor ali po tem, ko se je že zgodil, od leta 2020 na voljo tudi smernice. Izšle so v priročniku Ko se zgodi samomor učenca ali dijaka – Smernice za postvencijo v šoli. V elektronski verziji so dostopne v .pdf obliki (prenos dokumenta).
Vedno je na voljo nekdo, s katerim se lahko pogovorite, ko je stiska prehuda
Prvi vir strokovne pomoči je izbrani osebni zdravnik ali šolski/a svetovalni/na delavec/ka.
Kadar je stiska zelo huda in osebni zdravnik ni dosegljiv, se lahko obrnete neposredno na:
- dežurnega zdravnika,
- dežurno ambulanto najbližje psihiatrične bolnišnice,
- reševalno službo (112) ali
- urgentno psihiatrično ambulanto v Centru za izvenbolnišnično psihiatrijo v Ljubljani (01 475 06 70).
Za podatke o ustreznih oblikah pomoči ali samo za podporo in pogovor se lahko obrnete tudi na TELEFONE ZA POMOČ V STISKI
Klic v duševni stiski 01 520 99 00 (vsak dan med 19. in 7. uro zjutraj).
Zaupna telefona Samarijan in Sopotnik 116 123 (24 ur na dan, vsak dan). Klic je brezplačen.
Društvo SOS telefon za ženske in otroke žrtve nasilja 080 11 55 (od ponedeljka do petka med 12. in 22. uro; ob sobotah, nedeljah in praznikih med 18. in 22. uro).
TOM telefon za otroke in mladostnike 116 111 (vsak dan med 12. in 20. uro) Klic je brezplačen.
Drugi viri pomoči in informacij
- Zivziv.si
- Mladinska spletna svetovalnica www.tosemjaz.net
- Svetovalnice za psihološko pomoč Posvet Tu smo zate:
- svetovalnice v Ljubljani, Kranju, Postojni, Slovenj Gradcu, Novi Gorici, Murski Soboti, Sevnici, Portorožu, Idriji, Mariboru, Zagorju ob Savi, Novem mestu, Tolminu, Ilirski Bistrici ali na Jesenicah: naročanje na telefonsko številko 031 704 707 vsak delovni dan ali po e-pošti [email protected].
- Svetovalnice v Celju, Laškem in Mozirju: naročanje po telefonu 031 778 772 ali po e-pošti [email protected].
Podrobneje o virih pomoč z iskalnikom na voljo tukaj.
Preberite tudi:
* Povprečje samomorov na leto v starostni skupini od 10 do 19 let za obdobje 2015 do 2020 po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje in Statističnega urada Republike Slovenije
** Ocenjujejo, da vsak umrli zaradi samomora za seboj pusti šest najožjih bližnjih (starši, sorojenci, prastarši)
Viri: https://podatki.nijz.si, https://www.nijz.si/sl/svetovni-dan-preprecevanja-samomora-v-2022, https://www.who.int/publications/i/item/9789240026643, https://www.who.int/news/item/17-06-2021-one-in-100-deaths-is-by-suicide, Live life: an implementation guide for suicide prevention in countries; https://www.who.int/publications/i/item/9789240026629, Ko se zgodi samomor učenca ali dijaka – Smernice za postvencijo v šoli;
