Za vsakim od teh 432 žensk in moških se skriva tragična zgodba

Profimedia

Skrb zbujajoč podatek je, da vsakih 40 sekund nekdo na svetu umre zaradi samomora.

Vsako leto se na današnji dan, 10. septembra, če ne prej, spomnimo na tiste, ki so izgubili življenje zaradi samomora. S svetovnim dnevom preprečevanja samomora želimo povečati zavedanje vsakega izmed nas, da lahko tudi naša dejanja, čeprav majhna, obudijo upanje in rešijo življenje.

Število samomorov narašča s starostjo

V Sloveniji je v letu 2021 vsaka petdeseta smrt bila posledica samomora.Umrlo je 338 moških in 94 žensk, kar je za 63 ljudi več kot leto pred tem.

Od starosti 50 let dalje število smrti zaradi samomora strmo narašča. V najstarejši skupini, ki zajema starejše od 85 let, je odstotek samomora najvišji, to je 6 krat višji kot pri dvajsetletnikih. Med temi najstarejšimi je tudi največji porast smrti v letu 2021.

V najnovejši raziskavi, objavljeni v reviji The Lancelet, v kateri so sodelovali tudi slovenski avtorji, so avtorji ugotavljali, da prvih 15 mescev epidemije ni vplivalo na umrljivost zaradi samomora.

NIJZ

Ob tem ostaja odprto vprašanje, kaj je potem povzročilo tako velik porast samomorov med najstarejšimi, če to ni bila epidemija? O tem bomo lahko več vedeli jeseni 2023, ko bomo ponovno spregovorili o zaskrbljujočih številkah samomora.

Že vrsto let so bolj ogrožene regije na vzhodu Slovenije. V letu 2021 je prišlo do povečanja samomorilnega količnika v vseh regijah, razen v Koroški in Zasavski.

Vedno je na voljo nekdo, s katerim se lahko pogovorite, ko je stiska prehuda

Prvi vir strokovne pomoči je izbrani osebni zdravnik. Po potrebi bo predpisal zdravljenje, napotil k specialistu (kliničnemu psihologu ali psihiatru) ali na druge oblike pomoči. 

Kadar je stiska zelo huda in vaš osebni zdravnik ni dosegljiv, se lahko obrnete neposredno na:

  • dežurnega zdravnika,
  • dežurno ambulanto najbližje psihiatrične bolnišnice,
  • reševalno službo (112) ali
  • urgentno psihiatrično ambulanto v Centru za izvenbolnišnično psihiatrijo v Ljubljani (01 475 06 70).

Za podatke o ustreznih oblikah pomoči ali samo za podporo in pogovor se lahko obrnete tudi na TELEFONE ZA POMOČ V STISKI

Klic v duševni stiski 01 520 99 00 (vsak dan med 19. in 7. uro zjutraj).

Zaupna telefona Samarijan in Sopotnik 116 123 (24 ur na dan, vsak dan). Klic je brezplačen.

Društvo SOS telefon za ženske in otroke žrtve nasilja 080 11 55 (od ponedeljka do petka med 12. in 22. uro; ob sobotah, nedeljah in praznikih med 18. in 22. uro).

TOM telefon za otroke in mladostnike 116 111 (vsak dan med 12. in 20. uro) Klic je brezplačen.

Drugi viri pomoči in informacij

  • Zivziv.si
  • Mladinska spletna svetovalnica www.tosemjaz.net
  • Svetovalnice za psihološko pomoč Posvet Tu smo zate:
    • svetovalnice v Ljubljani, Kranju, Postojni, Slovenj Gradcu, Novi Gorici, Murski Soboti, Sevnici, Portorožu, Idriji, Mariboru, Zagorju ob Savi, Novem mestu, Tolminu, Ilirski Bistrici ali na Jesenicah: naročanje na telefonsko številko 031 704 707 vsak delovni dan ali po e-pošti [email protected].
    • Svetovalnice v Celju, Laškem in Mozirju: naročanje po telefonu 031 778 772 ali po e-pošti [email protected]

Podrobneje o virih pomoč z iskalnikom na voljo tukaj.

Rumeno oranžne pentljice – podpora in solidarnost z osebami, ki so bližnjega izgubili zaradi samomora

Vsak samomor, vsak poskus samomora, globoko prizadene tudi veliko število bližnjih posameznika, ki je umrl zaradi samomora. Bližnji in svojci so v teh primerih še posebej ogrožena, a žal velikokrat spregledana skupina. Mednarodni simbol za zavedanje, da je samomor velik javno zdravstveni problem in izraz sočutja do vseh, ki so zaradi samomora koga izgubili, je rumeno-oranžna pentljica.

Nujne dejavnosti in preventivni ukrepi

V uresničevanju akcijskega načrta Resolucije nacionalnega plana za duševno zdravje (RNPDZ) – MIRA je bil sprejet Akcijski načrt je za obdobje 2021 – 2023. Pomembno nalogo imajo preventivne aktivnosti Interdisciplinarne skupine za preprečevanje samomora (IDS), ki jo sestavljajo strokovnjaki iz različnih področij in promovirajo ukrepe za krepitev duševnega zdravja, prepoznavajo ogrožene skupine, delujejo na pomoči žalujočim ter spremljajo pojavnost samomorov v Sloveniji.

V okviru prizadevanj za zmanjšanje števila samomorov je lani izšla tudi strokovno-znanstvena monografija o samomoru ‘Samomor v Sloveniji in svetu’, v kateri so zajeti predstavljeni dejavniki tveganja za razvoj samomorilnega vedenja, pristopi k preprečevanju in obravnavi.

Poleg tega so na NIJZ pričeli z razvojem Programa psihološke prve pomoči, ki je usmerjen v razvoj veščin za prepoznavanje osebe v duševni stiski, tudi samomorilno ogroženih oseb in temu kako k njim pristopiti ter kako jim pomagati. Več uporabnih vsebin je objavljenih na spletni strani zadusevnozdravje.si.

Posebno pozornost je potrebno nameniti tudi mladim, zato je več organizacij v sodelovanju izdalo Smernice za postvencijo po samomoru v šolskem okolju z naslovom Ko se zgodi samomor učenca ali dijaka. Predstavili so jih ravnateljem ter svetovalnim delavcem vseh osnovnih in srednjih šol. Smernice podajajo izhodišča in okvir za organizacijo šole pri zagotavljanju varnega in podpornega okolja za vse prizadete po samomoru učenca ali dijaka. To je izjemnega pomena, saj so bližnji po izgubi zaradi samomora tihi trpeči, ki smo jih v preteklosti pogosto spregledali.

Avtor

Andreja Verovšek

"Problemov ne bomo rešili z istim načinom razmišljanja, kot smo jih ustvarili", je rekel Albert Einstein. Bodimo odprti za nova znanja in se učimo vsak dan.
Forum

Naši strokovnjaki odgovarjajo na vaša vprašanja

Poleg svetovanja na forumih, na portalu Med.Over.Net nudimo tudi video posvet s strokovnjaki – ePosvet.

Kategorije
Število tem
Zadnja dejavnost
148,017
21.09.2022. ob 09:06
287,340
26.09.2022. ob 18:08
110,619
28.09.2022. ob 03:31
Preberi več

New Report

Close