Kaj je avtizem in zakaj otroci potrebujejo strukturo
Avtizem oziroma avtistična motnja je nevrološko razvojno stanje, ki se pri otrocih kaže predvsem v težavah na področju socialne komunikacije, razumevanja socialnih situacij, fleksibilnega razmišljanja ter prilagajanja spremembam. Otroci z avtistično motnjo imajo pogosto težave z razumevanjem neizrečenih pravil, zaporedij dejavnosti in pričakovanj okolja, kar lahko vodi v občutke negotovosti, stiske ali neustrezne vedenjske odzive. Za lažje funkcioniranje potrebujejo jasno, predvidljivo in strukturirano okolje. Struktura otroku pomaga razumeti, kaj se bo zgodilo, kaj se od njega pričakuje in kdaj se bo dejavnost zaključila, s čimer se poveča občutek varnosti, samostojnosti in uspešnosti.
Občutek varnosti kot temelj otrokovega funkcioniranja
Otrok najbolje funkcionira, kadar se počuti varno. Odrasli lahko otroku občutek varnosti zagotovimo s strukturo. Strukturiramo lahko prostor, čas in naloge.
Strukturiranje prostora: vsak prostor ima svoj namen
Vsakemu prostoru damo jasno funkcijo. Na primer: na hodniku se preobuvamo ter slečemo oziroma oblečemo bundo. Otroku z barvnim lepilnim trakom ali s sličico označimo, kje se usede in kam pospravi čevlje. Z oznakami dobi otrok jasno usmeritev, kje in kaj naredi, s tem pa se povečuje tudi njegov občutek samostojnosti.
Vizualna podpora pri opravljanju nalog
Če otrok na označenem mestu le sedi in ne ve, kako nadaljevati, potrebuje natančen postopek za izvedbo naloge. To pomeni, da odrasla oseba otroka fotografira pri vsakem posameznem koraku opravljanja naloge.
Na primer:
– odrasla oseba fotografira otroka, ko sedi na označenem mestu za preobuvanje,
– fotografira otroka, ko si sezuje čevlje,
– fotografira otroka, ko pospravi čevlje na označeno mesto.
Fotografije si sledijo po vrstnem redu, od leve proti desni ali od zgoraj navzdol, in so nameščene na vidnem mestu, kjer se otrok preobuva.
Pomoč pri razlikovanju leve in desne strani
Če ima otrok težave z obuvanjem (na primer z razlikovanjem levega in desnega čevlja), lahko odrasla oseba v levi čevelj namesti levi del fotografije, slike ali risbe, v desni čevelj pa desni del iste podobe.
Podpora odrasle osebe pri učenju samostojnosti
Za samostojno opravljanje določene naloge otrok pogosto potrebuje veliko vaje ter podporo odrasle osebe. To lahko pomeni, da je odrasla oseba prisotna na vidnem mestu, otroka spodbuja pri opravljanju naloge ali s prstom pokaže na ustrezno fotografijo.
Manj govora, več jasnosti
Pomembno je, da odrasla oseba uporablja čim manj govora (na primer zgolj pokaže s prstom na fotografijo), je potrpežljiva in otroka pohvali za vsak uspešno opravljen korak. Otrok lahko posamezen korak označi s kljukico ali – še bolj priporočljivo – ima možnost zapiranja oziroma odstranitve fotografije. Na ta način otroku omogočimo večjo kontrolo nad dejavnostjo ter jasen občutek, da se bo dejavnost kmalu zaključila.
Strukturiranje prehodov med dejavnostmi
Strukturo lahko vnašamo tudi pri prehodih med dejavnostmi. Na primer, ko gre odrasla oseba z otrokom z igrišča domov, otroka vnaprej opozori: “Še pet minut do odhoda domov.” Nato: “Še tri minute do odhoda domov.” in nato: “Sedaj pospravljamo.”
Strukturiranje časa in navodil
Nekatere odrasle osebe si pomagajo tudi s peščeno uro ali štoparico. Pri otrocih z avtistično motnjo je pomembno, da dejavnosti strukturiramo in jih razdelimo na manjše korake. Navodila podamo vnaprej in jasno: “Vstaneš. Pospraviš stol k mizi. Greš k umivalniku umit roke.” Nato navodila ponavljamo po posameznih korakih, ob tem pa govorimo mirno, tiho in enakomerno.
