Maščobe pogosto obravnavamo kot sovražnika, vendar so v resnici bistveni del našega telesa. Maščobno tkivo nam pomaga shranjevati energijo, nas greje in celo proizvaja hormone. Vendar pa vse maščobe niso enake.
Podkožna in visceralna maščoba
Podkožna maščoba (maščoba, ki je tik pod našo kožo), na splošno velja za bolj zdravo od maščobe, ki se nabira okoli naših organov (visceralna maščoba) ali v samih organih.
Raziskovalna skupina, ki jo je vodil prof. Jeffrey Horowitz, z univerze v Michiganu, izsledki pa so bili objavljeni v reviji Nature Metabolism, je primerjala vzorce maščobnega tkiva iz predela trebuha od 32 ljudi z debelostjo: in sicer 16 oseb, ki so se v povprečju 11 let redno gibale vsaj štirikrat tedensko, in 16 oseb, ki se nikoli niso redno gibale.
Analiza vzorcev je bila fascinantna: maščobno tkivo oseb, ki so se redno gibale, se je od vzorcev oseb, ki se niso redno gibale, razlikovalo v več strukturnih in bioloških lastnostih. Imeli so:
- Več krvnih žil
- Več mitohondrijev (energetski deli celic)
- Več koristnih beljakovin
- Manj vrste kolagena, ki lahko moti presnovo
- Manj celic, ki povzročajo vnetja
Kaj to pomeni za naše zdravje?
“Naše ugotovitve kažejo, da redna večmesečna oziroma večletna vadba poleg tega, da porablja kalorije, tudi spreminja maščobno tkivo na način, ki omogoča bolj zdravo shranjevanje telesne maščobe, če ali ko pride do povečanja telesne teže – kar se s staranjem zgodi skoraj vsem,” je profesor Horowitz pojasnil v sporočilu za medije.
Z drugimi besedami: zdi se, da dolgotrajno izvanje telesne aktivnosti poveča sposobnost podkožnega maščobnega tkiva za učinkovito shranjevanje maščob. To je pomembno, saj s staranjem večina od nas pridobi nekaj telesne teže. Če že pride do povečanja telesne teže, je za naše zdravje veliko bolje, če se dodatna maščoba shranjuje v podkožnem tkivu in se ne kopiči okoli naših organov ali v organih, poudarja profesor Horowitz.
Da bi dodatno raziskali te razlike, je raziskovalna skupina naredila nekaj precej inovativnega – v laboratoriju so vzgojili maščobno tkivo z uporabo celic, ki so jih odvzeli tako tistim, ki vadijo, kot tistim, ki ne vadijo. Presenetljivo je, da so se celice vaditeljev razvile v tkivo, ki je bilo boljše pri shranjevanju maščob.
Ta študija odpira zanimive nove možnosti za raziskave. Ekipa namerava izvesti dolgoročne študije, v katerih bo spremljala ljudi, ki so začeli izvajati vadbene programe in jih vzdrževali več let. Zanima jih tudi, ali so določene vrste ali intenzivnosti vadbe učinkovitejše pri spreminjanju maščobnega tkiva.
Vir: https://studyfinds.org/exercising-belly-fat-healthier/
