V Sloveniji je ozaveščenost o tej zahrbtni bolezni nezadostna, zato je od leta 2011 Slovenija vključena v Evropski dan ozaveščanja o srčnem popuščanju, ko po državi potekajo številne aktivnosti za boljšo prepoznavnost te bolezni.
Število obolelih pri nas hitro narašča, saj za to boleznijo trpi že več kot trideset tisoč prebivalcev.
Dejavniki tveganja za zgodnji nastanek so v nezdravem načinu življenja, staranju prebivalstva in posledično tudi pešanju »moči« srca.
Najzgodnejše simptome srčnega popuščanja veliko ljudi pogosto prezre, saj so blagi.
Kaj je srčno popuščanje?
Srce, ki popušča, ni sposobno prečrpati dovolj krvi, zato kri zastaja v žilah dovodnicah – venah. Zastajanje krvi povzroči otekline (jeter, spodnjih okončin) in nabiranje tekočine v pljučih ter prsni in trebušni votlini. Do srčnega popuščanja lahko privedejo praktično vse bolezni srca, zlasti pa koronarna bolezen in povečan arterijski krvni tlak. Za nastanek srčnega popuščanja so pomembne tudi prirojene bolezni srca, pridobljene okvare srčnih zaklopk in bolezenske prizadetosti srčne mišice (kardiomiopatije): hipertrofična kardiomiopatija, miokarditis in dilatativna kardiomiopatija (pogosto jo povzroča alkohol).
Srce, ki popušča, ni sposobno zagotoviti organom ustreznega pretoka za njihovo delovanje. Krčljivost srčne mišice je torej okrnjena, zato se zmanjša količina prečrpane krvi, to pa povzroči padec arterijskega krvnega tlaka.
Klinična slika
Klinična slika kroničnega popuščanja je večinoma posledica motenega delovanja srca in ožilja ob povečani dejavnosti živčno hormonalnega sistema. Bolnik je lahko bled in koža utegne biti hladna in znojna. Zmanjšan je pretok v možganih in ledvicah, posledica tega pa so lahko zmedenost in motnje ledvične funkcije. Zastoj krvi v prebavilih povzroča povečanje jeter. Zaradi povečanega hidrostatskega pritiska pride do prestopanja tekočine iz kapilarne žilne mreže v izven žilni prostor – nastajajo otekline (edemi). Kot prosta tekočina se lahko nabirajo v trebušni votlini, med obema pljučnima mrenama in drugje. Nabiranje tekočine v stenah pljučnih mešičkov povzroči pri bolniku dihalni napor (dispneja). Bolnikova fizična zmogljivost je zmanjšana. Sindrom srčnega popuščanja obsega tudi strukturne in funkcijske spremembe skeletnih mišic in izhiranost (kaheksija), pri kateri so pomembni tudi vnetni citokini.
Pri bolnikih s kroničnim srčnim popuščanjem je ob neustreznem zdravljenju pričakovati napredovanje bolezni in v povprečju le še pet let življenja. Preživetje bolnikov je odvisno od vzroka bolezni in stopnje popuščanja srca: pri hujših oblikah je letna umrljivost celo 50 %.
Ste utrujeni, imate občutek težke sape tudi ponoči in vam otekajo noge?
Prepoznajte znake srčnega popuščanja:
– Kratka sapa že ob najmanjšem naporu (npr. hoja po stopnicah)
– Omejitev aktivnosti (zaradi utrujenosti ljudje s srčnim popuščanjem niso sposobni normalno opravljati vsakodnevnih aktivnosti)
– Otekanje gležnjev, stopal in trebuha (ker srce nima dovolj moči, da bi pognalo kri iz spodnjih okončin, se tekočina nabira v stopalih, gležnjih in trebuhu). Posledično to v kratkem času privede do povečanja telesne teže.
– Zaradi zastoja tekočine v pljučih lahko pride do kašljanja, piskanja v pljučih in težav z dihanjem.
– Omotica (ker srce telesu ni zmožno zagotoviti dovolj krvi, obogatene s kisikom, se pojavi omotica in tudi splošna utrujenost)
– Pogostejše uriniranje (zlasti ponoči)
Nasveti za bolnike
Redno in natančno jemanje zdravil
Spremenite način življenja, prehrana naj bo zdrava, po priporočilih zdravnika, uvedite redno in zmerno fizično aktivnost. Ravno tako se izogibajte stresnim situacijam in opustite kajenje, alkohol, prenajedanje.
O bolezni se odkrito pogovorite z ljudmi, ki jim zaupate, tudi z izbranim zdravnikom.
Na voljo je veliko podpornih skupin, društev in forumov, kjer se boste lahko pogovorili z ljudmi, ki se soočajo z enakimi težavami ter strokovnjaki, ki vas bodo usmerjali.
