Strupena privlačnost med narcisi in sočutneži ( slo verzija)
Članek, ki ga je prilepil SVO v enem od postov je res dober in si zasluži prevod tudi za tiste, ki niso vešči angleščine. Sem imela malo časa, pa sem ga prevedla, vendar prosim upoštevajte, da nisem prevajalka, da je to res na prvo žogo in na hitro, da kakšnih vejic in drugih slovničnih napak niti ne omenjam ( akj čmo dislektik) ampak zagotovo je bolje, kot pa Google translate
Če se komu da, lahko tudi kdaj kakšnega drugega prevede, četudi ne bo popoln, bo vseeno pomagal tistim, ki angleško ne znajo dovolj dobro, da bi prebirali orgomno odličnih tekstov, ki obstajajo na to temo. Je pa zabavno med prevodom, ker moraš res prebrati vsako podrobnost in ugotoviš, da si kaj pri prvem branju čisto spregledal oziroma se moraš dosti bolj zamisliti o povedanem.
( jaz sem Empath prevedla kort Sočutnež, četudi bi bilo bolj formalno prav Empat, ampak se mi je zdelo, da se bo lažje tekst brat ,Tudi spol sem izbrala zgojl moški, ker se mi zdi Sočutnica ( oziroma Empatka) tudi taka beseda za jezik zlomt)
Narcis in Sočutnež ( Empat) : Strupena privlačnosti
Ni bolj nevarnega in bolečega odnosa, kot tistega, ki ga imaš z Narcisom. Te odnose pogosto zaznamujejo zlorabe vseh sort ( fizična, verbalna, mentalna, čustvena, finančna…), izkoriščanje, zavajanja, manipulacije in Narcisovo popolno neupoštevanje druge osebe. Vemo, da so Sočutneži prijazni, velikodušni ljudje, ki se lahko zelo globoko poglobijo v čustva drugih ljudi, ki jih pogosto poznajo bolje, kot jih mi sami. Zakaj bi torej Sočutneža sploh privlačil Narcis? Za to, da imaš takšno smolo, da si znašel v odnosu z Narcisom sploh ni nujno, da si Sočutnež. Vendar se Sočutneži, v primerjavi z drugimi, veliko bolj pogosto zapletejo z Narcisi in ker se zdi tak par precej nenavaden na veliko različne načine, si zasluži, da si ga pogledamo od bliže.
Opomba: Čeprav tu uporabljamo moški in ženski spol za Narcisa in Sočutnico, je to zgolj zaradi lažjega branja in na noben način ne namiguje, da bi katerakoli osebnost bila pogojena s spolom. Narcisizem in Sočutje nista nikakor pogojena s spolom. ( moja opomba, jaz sem vse dala v moški spol iz istega razloga)
[attachment=0]par.jpg[/attachment]
Tule je originalni link:
https://pairedlife.com/misc/the-narcissist-and-the-empath
Narcis in Sočutnež ( Empat) : Strupena privlačnosti
Ni bolj nevarnega in bolečega odnosa, kot tistega, ki ga imaš z Narcisom. Te odnose pogosto zaznamujejo zlorabe vseh sort ( fizična, verbalna, mentalna, čustvena, finančna…), izkoriščanje, zavajanja, manipulacije in Narcisovo popolno neupoštevanje druge osebe. Vemo, da so Sočutneži prijazni, velikodušni ljudje, ki se lahko zelo globoko poglobijo v čustva drugih ljudi, ki jih pogosto poznajo bolje, kot jih mi sami. Zakaj bi torej Sočutneža sploh privlačil Narcis? Za to, da imaš takšno smolo, da si znašel v odnosu z Narcisom sploh ni nujno, da si Sočutnež. Vendar se Sočutneži, v primerjavi z drugimi, veliko bolj pogosto zapletejo z Narcisi in ker se zdi tak par precej nenavaden na veliko različne načine, si zasluži, da si ga pogledamo od bliže.
Opomba: Čeprav tu uporabljamo moški in ženski spol za Narcisa in Sočutnico, je to zgolj zaradi lažjega branja in na noben način ne namiguje, da bi katerakoli osebnost bila pogojena s spolom. Narcisizem in Sočutje nista nikakor pogojena s spolom. ( moja opomba, jaz sem vse dala v moški spol iz istega razloga)
Igralci v tej drami
Kdo je Sočutnež? ( Empat)
Sočutneži so ljudje, ki so na poseben in zelo prefinjen način uglašeni s čustvi drugih ljudi, celo do te mere, da lahko tudi sami čutijo ta čustva. Senzibilni, prijazni in skrbni so lahko celo na lastno škodo. Skoraj vedno bodo postavili potrebe drugih ljudi pred svoje lastne. To je eden od največjih razlogov, da privlačijo Narciste.
Kdo je Narcis?
Narcisi so sebične, čustveno in moralno pomanjkljive osebe, ki so v resnici nezmožne občutiti sočutje ( empatijo) do drugih. Občutki drugih jih sploh ne zanimajo; v resnici niti ne dojemajo, da imajo lahko tudi drugi takšne občutke, kot jih imajo oni.
Zdi se, kot da ne obstaja niti najmanjša možnost, da bi se dva tako različna človeka čustveno privlačila, kaj šele da bi ustvarila odnos, ki se zdi nezlomljiv, s skoraj fatalno privlačnostjo, vendar se to dogaja. Zakaj torej?
Privlačnost
Na prvi pogled je zlahka razumeti, zakaj Narcise privlačijo Sočutneži. Sočutneži so vse, kar Narcisi niso: prijazni, zavedajo se čustev, podpirajo druge, se imajo pod nadzorom, sposobni so medsebojnih odnosov in najti prijatelje. Narcis že po svoji naravi hrepeni po tistem, česar ne more imeti ali pa si prizadeva, da bi to dobil od kogarkoli, ki to ima ( ali pa, da bi to vsaj uničil, da tega ne bi imel nihče). Sočutnež, ki se velikodušno razdaja, je za Narcisa kot svetleč oddajnik, To je podobno, kot bi biku pred očmi mahali z rdečo ruto. V Sočutnežu vidi izvir čustev, iz katerega bo lahko pil skoraj v neskončnost, zanj je kot nekakšna baterija, ki se nikoli ne izprazni. On lahko jemlje in jemlje, Sočutnež pa bo v povračilo dajal in dajal. To je narava odnosa med tema dvema in se ne bo nikoli spremenila.
Vendar, kaj na Narcisu privlači Sočutneža? Močne »vibracije« , ki jih oddaja Narcis, bodo na zečtku v Sočutnežu odvzanjale zelo močno in globoko. Pritegnile bodo njegovo pozornost in ga kot magnet povlekle k Narcisu, ki ga bo ravno zaradi tega povleklo k Sočutnežu. Nastop Narcisa je pogosto čustveno zelo intenziven, kar privlači večino Sočutnežov, pa če se tega zavedajo ali ne. Morda je Sočutnežu težko razpoznati Narcisova čustva ( njegove »vibracije« so sicer intenzivne, vendar so izkrivljenje, tako kot takrat, ko zaradi statike, ne moremo videti jasne slike na televizorju) in ker Sočutneži običajno zlahka prepoznajo čustvena stanja drugih ljudi, jih Narcisi morda privlačijo tudi zato, da bi jih celo v svojo škodo lahko »prebrali«. Kdo je ta človek? Kaj se dogaja z njim? Za kaj gre pri njemu? Zelo kmalu bo Narcis razkril vse zlorabe, ki so se mu zgodile v življenju ( resnične ali namišljene), skupaj s skrbno oblikovano in situaciji prilagojeno reklamno promocijo čudovitega samega sebe ( običajno ni resnična) – in dodal, kako čudovit je tudi Sočutnež, četudi ga je ravnokar srečal – in ta bo padel v zanko, ker na začetku ne dojame, da čustvena intenzivnost, ki jo občuti v Narcisu nima nikakršne zveze z njim. Vse ta čustva so namenjena zgolj Narcisu.
Glede na to, da Sočutneži ( Empati) zlahka prepoznavajo čustva drugih in njihovo pravo naravo, se zdi, da ni zelo verjetno, da bi tako zlahka nasedli. Kaj res ne vidijo, kakšni so Narcisi v resnici? Odgovore je – da, seveda vidijo. Večina Sočutnežev hitro začuti, da je nekaj v zvezi z Narcisi »narobe« , včasih celo med prvim pogovorom. Vendar lahko vidi še nekaj drugega, kar preglasi vse ostalo: za vsemi njihovimi lažmi in zlorabami, vidijo, kako zelo so Narcisi ranjeni in zlomljeni. Narcis potrebuje. Pri tem ne gre za igro ali napako v Sočutneževemu zaznavanju; Narcis je v osnovi ranjen in poškodovan znotraj sebe. Večina Narcisov zelo dobro obvlada, kako se predstaviti kot nekdo,ki je nemočen in izgubljen, ker je na mnogo načinov to res. Napaka Sočutneža je, da misli, da mu bo lahko pomagal.
To je ta privlačnost. Sočutnež želi pomagati. Gre za fatalno slepo pego, ker Narcisu se ne more pomagati oziroma, kar je še bolj pomembno, on si pomoči ne želi. In četudi Sočutnež to vidi, še bolj jasno vidi Narcisove rane, ker se vidijo v vsem, kar počne, tudi v groznih stvareh. Še posebej tarkat, kadar počne grozne stvari.
Zakaj?
Narcis je mojster v tem, da Sočutneža prepriča, da mu lahko pomaga zgolj on ali pa, da mu je že pomagal. In to je to, kar si Sočutnež želi. To hrani njegovo potrebo, da pomaga drugim in nihče ni bolj preprečljiv v obsipavanju s hvalo in pritiskanju na čustvene gumbe, da bi dobil odziv, ki si ga želi, kot Narcis. Sočutnež mu daje čustveno oporo, ki si jo želi in jo potrebuje in mu omogoča, da lahko uživa ob neprestanem obsipavanju skrbi in pozornosti, ki mu jo Sočutnež namenja. Gre za nevaren soodvisen odnos, ki se vrti okoli navideznega izpolnjevanja potreb zgolj ene osebe, ki pa ne zmore biti nikoli zadovoljen, niti srečen. Narcis je kot skodelica, ki ima na dnu luknjo: ne glede na to, koliko boš vanjo zlival, ne bo nikoli dovolj.
Tu moramo opozoriti tudi na pomembno razlikovanje. » Navidezno izpolnjevanje« pravim zato, ker je pomembno vedeti, da so pri tem izpolnjene tudi potrebe Sočutneža, četudi se ne zdi tako. Običajno je očitno, da je Sočutnež tisti, ki mu tak odnos škoduje, vendar se je v to vlogo ujel sam: sam se odloči za situacijo, kjer lahko neprestano »pomaga« nekomu, ki ga nenehoma potrebuje. Iz skrbi za profesionalno žrtev, ki si v resnici ne želi, da bi ji bilo bolje, naredi »kariero« Morda se komu zdi, da prelagamo krivdo na žrtev, vendar lahko Sočutnež zgolj s prepoznavanjem svoje vloge dobi dovolj moči, da odide za vedno stran od Narcisa. Soćutnež mora razumeti, da je sam izbral, da ostane in da je njegova izbira lahko tudi odhod. Narcis ima nad njim zgolj toliko moči, kolikor mu je da sam.
Veliko Narcisov je arogantnih izjemnežev, večino pa njihova motnja tako ovira, da ne zmorejo normalno delovati v svetu bolj, kot zgolj na površju. Sočutnež prepozna v tem možnost, da bo lahko nenehoma skrbel za nekoga – in če si tega ne želi, bo imel zaradi svoje skrbne narave občutek, da to mora. Kaj bo Narcis brez njega? Zdi se mu, da ni pravično, da bi ga zapustil, ne glede na to, kako grozen je, ker je Narcis bolan in za svojo bolezen ni kriv. Res je, da ni kriv, kako delujejo njegovi možgani. Morda ga ni imel nihče dovolj rad, ko je bil otrok. Morda je bil zlorabljen. Morda nič od tega ni Narciova krivda. Vendar za vse to tudi Sočutnež ni nič kriv. Ni mu treba biti kaznovan za napake drugih. Vendar bo, če bo ostal v odnosu z Narcisom .
Zapustiti nekoga v stiski, če bi pa bi mu lahko pomagal, je največja nočna mora Sočutnežev. In v takšno razmišljanje je njihov problem. Sočutnež ne more pomagati Narcisu. Nihče mu ne more.
Zaključek
Ker je od Narcisa nerealistično pričakovati, da bi zmogli dovolj vpogleda vase, da bi prepoznali svoje težave, je prepoznavanja in rešitev situacije na Sočutnežu. Prvo ( in najbolj pomembno) kar mora spoznati je, da je edini način, da to situacijo razreši, da iz nje izstopi. S to resnico se je zelo težko soočiti. Nihče ne želi verjeti, da je zapravil leta svojega življenja z nekom,ki mu dobesedno ni mar ali tega ne ceni, vendar je to past v kateri se znajdejo Sočutneži – še posebej, če imajo opravka z Narcisi, ki zaprisegajo ( v svojim manipulativnih trenutkih) , da oni že niso takšni. Ne pustite se preslepiti. Res je in to se ne bo nikoli spremenilo.
Narcisti se ne morejo in se ne bodo spremenili. Oni niso sposoben čustev, empatije in sočutja, ki so nujni za poštenega, ljubečega in zadovoljujočega partnerja – in tega se niso zmožni naučiti. Ne zmorejo se naučiti, kako biti »resnični« . Te sposobnosti se naučiš v prvih letih življenja. Do takrat, ko Narcis sreča Sočutneža, je že zdavnaj, zdavnaj prepozno. Ne da se mu več pomagati.
Pomembno pa je tudi, da ne preložimo vso krivdo zgolj na Narcisa. Sočutnež mora prevzeti odgovornost za svoja lastna dejana in sprejeti težko in sramotno resnico, da so bili v takšnem odnosu, do določene ravni, zadovoljene tudi njegove potrebe, ne glede na to, kako boleč ali grozen je bil ta odnos. Če tega ne bo sposoben narediti, bo še naprej iskal odnose z drugimi Narcisi in ta vzorec se ne bo spremenil. Težava ( in vzorec) ni zgolj v eni osebi, ker je vsak odnos – tudi takšen z Narcisom – vzajemen. Sočutnež je ostal v odnosu še daleč potem, ko je spoznal, da je odnos nezdrav, nevaren, nepošten ter da je bil zlorabljen in za to mora prevzeti odgovornost. Samo s prepoznavanjem tega bo lahko zares prekinil ta krog in postal svoboden.
Supper GittaAna,
nisem pomislil,da so tule tudi kaksni, ki jim bo clanek tezje v angescini razumeti.
Se vedno mi je kar srhljiv prav tisti del, da Sočutnež zazna v narcisu da je nekaj narobe. In ta poskodba je tako mocna in globoka, da socutnez ne more prebrati KAJ je narobe, prebere samo, da je NEKAJ narobe. Pri drugih ljudeh lahko prebere, kaj je tezava in lahko pomaga cloveku.
V narcisovem problemu pa ga ta nezmoznost toliko bolj priklene in zelja pomagati je lahko usodna. Res grozno.
Skratka, nauciti se, da se je treba umakniti od takih hudih poskodb.
Slisi se enostavno, a praksa je drugo.
Ker tu se sprasujem, kaj bo mene pritegnilo na moji kaksni drugi simpatiji – bo to neka tezava, ki bo resljiva ali pa bom zopet padel na tak “vecji problem”? Me bo sploh dovolj pritegnila oseba, ki bo imela manjso, resljivo, rano? Sem se toliko spremenil v moji osebnostni rasti?
lp SVO
Hvala ti, GittaAna! Tvoj prevod je zelo dober. Z vsem napisanim se strinjam in tako dojemam svojo izkusnjo. Pri meni je bilo nenavadno to, da mi prvi trenutek, ko sem ga spoznala (ceprav je bil zelo pozoren, prijazen in nasmejan), nekaj nerazumljivega ni bilo vsec, a je bila ta nevsecnost takoj utisana. Cesa taksnega prej se nisem dozivela, saj sem si vedno lahko razumsko razlozila, kaj me je pri drugem cloveku odbilo. K temu prvemu vtisu sem se pogosto vracala in iskala odgovor, kaj naj bi to pomenilo (tudi ko sem bila se z njim). Vceraj, ko sem prebrala post od SVO, pa sem dozivela klik: tisto NEKAJ nevarno zame sem zacutila, a ne prepoznala in razumela. Sedaj dojemam tudi svoj doprinos k “zelo uspesni zvezi;”
SVO in GittaAna, hvala vama za ” svez material”, saj se bom lahko od sedaj naprej vase poglabljala na se globlji ravni. Jasno obcutim razseznost svoje prevec velikodusne socutne narave – tudi v tem je zagotovo nekaj nezdravega (upam, vsaj to lahko ozdravim, ce ze za svojega ljubljenega moskega nisem mogla poskrbeti, kot bi po njegovo morala).
Lep pozdrav vsem
SeVednoOptimist in GittaAna, hvala za vajin trud.
Ne glede na to koliko časa je že minilo od takrat, ko izstopimo in take veze, se je potrebno vedno znova opominjati in izobraževati na tem področju in tale članek je odličen za to.
SeVednoOptimist, tudi jaz se sprašujem vse to, kar se ti… Bom znala prepoznati opozorilne znake, ali bom, v veliki želji, da zopet pomagam kakšnemu “ranjenemu ptičku”, ponovno padla na izpitu??
Bom, ko bom začutila, da se zgodovina ponavlja, našla moč, da iz zgodbe izstopim, ali bom spet počela vse in še več, da zadovoljim svojo veliko potrebo “pomagati nekomu, mu izpolnjevati želje, početi vse, da bo le srečen…” Ker se zavedam, da se počutim živa in srečna le, če lahko skrbim za nekoga. V tem primeru partnerja. Mene kot da ni. Nisem pomembna…
Zaradi strahu, da bom spet “padla notri”, sem se ogradila in nikogar ne pustim blizu. Niti se pretirano ne družim z ljudmi. Vem, da to ni zdravo in ne želim si svojega življenja preživeti sama…
A kako ob vseh teh izkušnjah in s tako popotnico iti neobremenjeno naprej in biti pripravljen za nove veze?
Lp,
ja, zgleda da sva na isti stopnici. Ceprav je od moje locitve preteklo ze nekaj casa, se še ne počutim “pripravljenega” za kaj novega.
Vem pa to, da bodo moje meje jasne, močne, in vstop v novo partnerstvo bo drugacno.
Daleč od tistega “kateri bom vsec?” in da si pripravljen vsakega sprejeti….no go…
Moje izhodišče predvidevam, da bo nekaj v stilu “sem ok, sem zadovoljen, imam prijateljem imam hobije, imam vse kar me izpolnjuje in ne iscem moje “polovice”, ker je ne potrebujem.
Iscem pa osebo, ki bi pripravljena bila iti z menoj, si deliti in mnoziti dobro, si pomagati v slabem, se veseliti ob lepih stvareh… …
Vendar, kar je kljucno, biti v takem stanju, da ob vsaki rdeči zastavici biti sposoben preveriti zadevo, in ce je to “major zadeva”, reci lepo nasvidenje in srecno. Slisi se preprosto 🙂 A jje to zdravi egoizem?
let’s see
lp SVO
Bistvo in SVO morda se skriva odgovor že v vajinem vprašanju – bom spet nasedel, ko bom hotel nekoga reševati?
Od kod ideja, da je smisel odnosa v tem, da nekoga rešuješ? Ob vajinem vprašanju sem se spomnila na vloge, ki se igrajo v disfunkcionalnih družinah. Veliko tega je že napisanega če gresta googlat role in dysfunctional families . Čeprav so v psihologiji te vloge, ki jih prevzamemo in igramo najprej odkrili, ko so preučevali družine alkoholikov, veljajo tudi za druge disfunkcionalne družine ali skupnosti. Prevzamejo jih že otroci v takšnih družinah, ker poskušajo tako nekako rešiti situacijo, ki je ne razumejo in ob prevzemanju teh vlog pogosto pozabijo nase in na svojo pravo naravo in zato te vloge kasneje, ko odrastejo večinoma prenesjo tudi navzven , v družbo in nove odnose.
Imaš različne sistemizacije teh vlog, tu so najbolj pogosto opisane in res na grobo, več pa si preberita sama, ker je o tem že veliko napisanega:
– Junak – odgovoren otrok – ki prevzame vlogo odraslih in počne vse, kar lahko, da bi družino obdržal skupaj
– Izgubljen otrok – ki se odzove tako, da se naredi nevidnega, da ne bi še on povzročal težav
– Dežurni krivec( scapegoat) – ki nase prevzame vlogo črne ovce, ker s tem, ko dela neumnosti poveže starše, ki se začnejo ukvarjati z njim, namesto s svojimi problemi
– Klovna – ki skuša s humorjem in neumnostmi sprostiti napetosti
– Zlatega otroka . ki poskuša vse narediti popolno, ker misli, da bo umiril situacijo, če bo popln
Pogosto govorijo tudi o vlogi Reševalca in Žrtve v takšni družini, torej tistega, ki vedno vse rešuje in tistega, ki se mu vedno kaj dogaja in je nekakšna poklicna Žrtev okoli se vrti določena družina.
Sama sem bila v primarni družini dežurni krivec ( Scapegoat) in sem bila za vse grozna, grda, nemogoča, vsega kriva in če pogledam nazaj, je bilo tako za starša super, ker sta se tako namesto s svojimi norosti lahko ukvarjala z mano in se v napadih name povezala tudi takrat, kadar sploh nista govorila drug z drugim.
Obenem pa sem prevzela tudi vlogo Reševalke in to že tam nekje v osnovni šoli. Kadarkoli se je družini mešalo, sem jih jaz lovila naokoli, se pogovarjala z njimi, jih mirila, iskala rešitve , bila sem nekako dežurni psihiater za celo družino in kasneje tudi za drugo okolico. KO so se pomirili, pa so ponavadi takoj našli nekaj, da so me obtožili, kako sem grozna IN krog se je tako vrtel, dokler nisem odrasla
Tudi potem sem vedno i avtomatično začela reševati ljudi, če sem videla,da so v stiski, oziroma smo se nekako privlačili Verjetno tudi zato, ker se s svojo stiska takrat nisem znala soočiti in sem se raje ukvarjala z drugimi in če že nisem mogla rešiti sebe, sem lahko vsaj njih, oziroma sem posredno reševala sebe preko njih.
Težava pri teh vlogah, če jih igraš še v odraslosti je, da ti lahko precej zapletejo odnose, saj na tak način ne moreš priti do zravega odnosa. Ti privlačiš ljudi s vlogami, ki pašejo na tvojo in obratno. Tudi mene je nekoč avtomatično pritegnilo v nek odnos ( četudi se tega nisem zavedala) če je bila situacija, da lahko nekomu pomagam, da sem Rešteljica. In če je šlo kaj narobe, sem avtomatično prevzela krivdo nase ( Dežurni krivec) ker mi je bilo tako lažje. Seveda na tak način nastajajo novi disfunkcionalni odnosi, ti pa ne razumeš, zakaj je šlo vse k vragu, če pa si vložil toliko samega sebe, se odpovedal samemu sebi, da bi šlo, pa vseeno ne gre.
Prvi korak zame je bil, da sem se zavedela svoje Rešiteljske vloge in sem nehala reševati ljudi. Pa tudi krivde nisem več prevzemala nase. Danes je zame odnos med dvema sicer podpora in pomoč, vendar se mi zdi nujno ,da partner sam rešuje svoje težave ( ob podpori seveda) in da najprej pri sebi razišče, kje je kaj, kar ni ok, predn obtoži mene, oziroma preden se kar sama ponduim, da sigurno sem jaz kaj kriva, ker nisem dovolj….ali pa sem preveč…česarkoli pač. Zame je sedaj odnos dveh samostojnih, celovitih ljudi, ki sta rada skupaj zaradi številnih stvari, vendar ne zato, ker morata biti skupaj, ker sta lahko celovita zgolj tako, da igrata vloge, ki se jih niti ne zavedata in ki zagotovo ne vodijo v zdrav odnos. .
https://www.psychologytoday.com/blog/traversing-the-inner-terrain/201104/the-rescuer-identity
http://www.outofthestorm.website/dysfunctional-family-roles/
Gitta Ana hvala za prevod in vsem vključno s teboj Gitta Ana za komentarje.
Tudi jaz sem se našla v sestavku, vendar se sedaj znanstev lotim drugače. Zelo všečen mi je bil stavek moje prijateljice – moški ti naj ne bo življenjski projekt, ki ga boš delala, ampak naj ti bo projekt, ki je že zaključen in ti je všeč takšen kot je! In v takšnem odnosu se praktično ne moreš iti rešiteljice, sočutnice, ker ni tistega NEKAJ kar ti je neznano, da želiš pomagat, rešit,…
Lp vsem
SVO in ja, to je zdravi egoizem. Tega nam je primanjkovalo. Brez skrbi, sedaj ko si notranje zrasel, ko si se naučil gledati stvari z drugega zornega kota boš “rdeče zastavice” opazil. V to bodi siguren, oz. saj ne more niti biti drugače. Ti si tisti, ki zdaj veš kaj si dejansko želiš. Ti si tisti, ki zdaj veš, kaj te moti na osebi, kaj ne spada v tvoj seznam dobrih lastnosti. Prej se s tem nisi obremenjeval, nisi si delal dejnaskih načrtov v glavi, nisi si naredil seznama lastnosti, ki ga mora imeti ljubeč partner. Samo dajal si in si mislil, da moraš to tudi prejemati. Zdaj je to narejeno. Pravijo, da si je ta seznam potrebno zapisati na papir. Zapiši ga v stilu: “ŽELIM”, nikoli “NE ŽELIM”. Ponavljaj si v glavi vse te lastnosti na isti način, občuti kako se to lahko dejansko občuti, ko je partner do tebe ljubeč, te respektira…
Kaj smo pa delali prej? Jezili smo se nad slabimi lastnostmi partnerja, kako je lahko takšen, kako mi je mogel to narediti, zakaj to, zakaj ono??? Nismo pa postavili meja in rekli: hočem in želim si dobrega partnerja, ki naj bo tak in tak…
Mislim, da ko imaš sam sebe rad in ti nekdo z NOM/ MOM še tako poskuša zamegliti pogled, ti ga več ne more zamegliti. Spregledal si. Veš kako se občuti megla. Vsak tisti zvoček, ki ti zazvoni v glavi nekaj pomeni. Na to bodi pozoren. Na vsako zvonenje-in ko se le to ponovi veš, da je čas, da se oddaljiš.
Predvsem pa: vibriraj ljubezen in pozitivne misli. Iste frekvence se najdejo!!! Osebno v to resnično verjamem.
Lp,
Ah ja, delila bi rada še naslednje razmišljanje: prodajanje megle samemu sebi. Tudi to smo delali mi vsi in pa seveda to delamo pač ljudje. Ko si sami sebi dopovedujemo, pa saj bo boljše, pa saj me ima rad, pa saj se vendar v teh letih ne morem ločiti, pa saj so vendar otroci tukaj na katere moram misliti in še in še je tega…
Meglo si prodamo in jo sami tudi kupimo. A kaj kupimo? Figo v žepu.
Torej misli, ki nimajo nobene povezave z realnostjo-ampak od kod te misli? Dejansko so to le misli, s katerimi se lepo zavajamo- na vseh področjih življenja: naj si bo to strupen odnos v partnerstvu ali nasploh z težavnimi ljudmi, v službi, v družbi, tudi v odnosu oz. aferi z nekom itd.
In kot vemo, misli so naš um in kao razum. In ta nima nobene povezave z našo notranjostjo, s tem torej, kar si mi v resniči želimo. In ko pustimo umu, da ima nadvlado v telesu je to narobe. Um naj rešuje tiste stvari, ki jih moramo razumsko rešiti: matematične naloge, kam zaviti na cesti itd… Potrebno je spoznati, da je potrebno UMIRJANJE, saj s tem umirimo naš um-naše misli. Šele takrat dovolimo naši notranjosti, da dobi nadvlado. P.S. morda se bo zdelo marsikomu tole abstraktno- a tako deluje naše telo…
Šele ko postavimo meje – ko se umirimo in začnemo sebe imeti resnično radi- dobimo vpogled v stanje takšno kot dejansko je. Glasno in jasno si moramo zastaviti naše želje, naše cilje in tako tudi delovati. In to je zame tista zdrava sebičnost.
Spoštovani Srečko5,
sedaj se bom tudi jaz odzvala na tvoj komentar-je… Iskreno povedano bi te tudi jaz blokirala v tem forumu tako kot Rjavi Medved in verjetno še kdo. Že pred časom sem ravno iz razloga tvojih čudnih komentarjev prečitala več tega – odgovarjaš v različnih forumih. In vse povsod je isto, kar se tvojega odgovarjanja tiče…
Prepričana sem, da nimaš niti pojma o čem govorimo mi, niti o tem, o čem govoriš sam… Sorry, ampak bolje se je vzdržati in ne komentirati tistega, česar na lastni koži nisi izkusil. Res ne verjamem, da si imel kdaj globlje stike s tako osebo (navedel si ne dolgo tega, da poznaš MOM). V življenju z NOM, MOM osebo prav nobeden problem čudežno ne izgine. In če bi moral kdo odrasti je to NOM, MOM oseba. V tem vidim, da se nisi niti v literaturo poglobil…
Skratka neprimerno…
Lp,
Spoštovana dama,
Se iskreno opravičujem. Ni meni namen neko nagajanje vam damam in gospodjem. Ras je, da dostikrat dajem kratke, mogoče grobe komentarje. Smisel njih je, da v osebah, ki se jih dotakne moje pisanje zbudi na neki način revolt, odziv. Zakaj, tako se lahko zgodi konstruktivna debata in mogoče kakšna oseba potegne iz tega kaj koristnega ali pa še kaj več.
Sem na lastni koži zelo dobro izkusil tako osebo Monm. Ženska, partnerica. Tako, da zelo dobro vem kaj govorim.
Kar se pa literature tiče, je pa enostavno. Vedno več je pišejo. Samo tam ne najdete nobene rešitve.
Zakaj, vsaka oseba je individum in je ne moreš predalčkat.
Upam, da me sedaj bolje razumeš, na vsako kritiko ali kaj drugega z veseljem odgovorim. Razen na neprimerne, žal je tam drugače.
Nikomur ne želim, da postane odvisen od kemije, / raznih tablet / kajti veliko reči rešujejo naravni izdelki/ brez stranskih učinkov/ in pogovor.
Srečko5 ko govoriš ravno o iskrenosti me zanima kako ti je to monster vračal. Sam sem bil pri tem globoko zlorabljen žal.
Pri meni je prišlo do preobrata takrat ko sem spoznal kje sem. Nisem tam kjer bi hotel bit, nisem tam kjer sem mislil da sem, nisem bil tam kot so mi govorili da sem. Sedaj vem od kje grem in kam grem.
Vsa temačna pot (odnos) je pa pričel negega turobnega temačnega dne ko sem nehal ponosno trdit SEM in sem v strahu zadregi povesil glavo spremenil držo to spremenil v misel MORAL BI BITI. Monsteri mojstri manipuliranja, laži potikanj, skrivalnic, zlorab znajo to odlično izkoristiti ker smo to dovolili ker nismo postavili mej.
Spoštovani dragi moderatori, strokovni sodelovci in pisci teh zgodb hvala ker lahko to berem uporabim mi postavlja ogledalo. Vedite da če se vam zadnje čase kaj dobrega dogaja meni se si to zaslužite in da ste to že plačali. Kar je dobro ni zastonj. Vedno se plača v naprej ni dodatnega plačila (da ne bo pomote ni vse v denarju). Sam sem imel že toliko bolh da mi to spoznanje pomenilo velik preskok, ker sem mislil da si dobrega ne zaslužim.
TNP
Srečko5,
se tudi jaz opravičujem, če sem ti naredila krivico (da ne poznaš NOM, MOM).
Bi me pa sedaj vseeno zanimalo bolj globlje, kaj imaš v mislih s tvojimi odgovori: “bodite iskreni do sebe in drugih. Potem veliko problemov čudežno izgine.”
Daj opiši tole prosim malo bolj konkretno. Kaj si torej storil ti, da so problemi izginili (razumem, da si ti reagiral)? In kaj je zate iskrenost o kateri govoriš?
Nikjer do sedaj ni zaslediti tvojega post-a, kjer bi opisal tudi ti svojo situacijo- da bi imeli pred seboj neko osnovo na podlagi katere bi te bolje razumeli- seveda je lahko tudi pretekla.
Naj ti pa vseeno povem še svoje mnenje o literaturi. Res je je veliko, a nekako še premalo. Če gledamo na to, koliko let zablodimo v takšnih odnosih, ker nikjer ne zasledimo nič o tem, ker ne najdemo imena za to kar nam partner nudi v odnosu. In ja, literatura je bila zame prva, ki mi je odprla oči v to smer. Sledilo je moje raziskovanje in ta forum. Tako vsaka pohvala vsem, ki delijo kakršnekoli članke na spletu in pa opise na forumih.
Lp,
Srečko5 ko govoriš ravno o iskrenosti me zanima kako ti je to monster vračal. Sam sem bil pri tem globoko zlorabljen žal.
Iskrenosti iz nasprotne strani ni bilo. Stalno nezadovoljstvo, jamranje, ker oseba ni bila uspešna/ razen zaključek magisterija/ je to preslikavala na mene, poskušanje poniževanja, grdi komentarji v mimohodu. Večno nestrinjanje, nerazumevanje, manipuliranje, nesprejemanje kritike, zavračanje in manipuliranje z seksom, svojo nesposobnost je obračala naspram mene. To je zelo prefinjeno počela in če nisi nikoli imel opravka s tako osebo ti nekaj časa ni nič jasno.
Je pa bila njena kapitalna napaka, podcenjevanje mene. Tu se je pa zataknilo.
Je mogoče urediti osebo z monm. V mojem primeru ne. Zakaj, zaradi družbe in omejitev, ki ti jih ista družba nalaga.
Kaj storiti, hm, jaz sem vso zadevo tako postavil, da je bilo bivanje z monm znosno in okolica zaradi tega ni trpela. Drugače je to skoraj misija nemogoče.
Iz lastne izkušnje vem, da drugi v podobni situaciji, lahko kot oseba propadejo, ker jih tak človek uniči, pohodi. Čustveno pohabi.
Ni potrebe po opravičevanju, bilo je samo nerazumevanje.
Bi me pa sedaj vseeno zanimalo bolj globlje, kaj imaš v mislih s tvojimi odgovori: “bodite iskreni do sebe in drugih. Potem veliko problemov čudežno izgine.”
Če si iskren do sebe in drugih. Če si taka oseba, potem te monm oseba ne more čustveno pohabit. Zato, ker veš da ni pri tebi problem. Rabiš pa čas, da spoznaš, da ima nasprotna stran velike težave.
Je pa to skoraj nerešljivo, kajti monm oseba ima o sebi najboljše mišljenje in vedno so drugi za vse krivi. Ne pomagajo pogovori, pomaga samo, da jo postaviš pred dejstva. In ko taka oseba spozna, po domače, da se tebi fučka za njo, jim postaviš pogoje in ji vseskozi daš vedeti, da te čustveno nič ne more prizadeti šele takrat se začne urejanje odnosa z monm osebo če to hočeš.
Problemi ne izginejo, samo monm oseba se začne spreminjati. Zakaj, ni druge izbire in to dobro vedo.
Iskrenost; ni laganja ni slepomišenja, si kar si in to ponosno pokažeš.
Za literaturo se strinjam z tvojim pisanjem in razmišljanjem. Sam malo drugače na to gledam, kajti sam sem to urejal še predno so definirali monm osebo kaj je. Sem pa oseba, ki v napetih situacijah najbolje deluje in pri meni drži, kar te ne ubije te naredi močnejšega.
Moraš pa obvladati, kako konzumiraš stres brez posledic. Zato tudi rad pomagam osebam, ki so v stiski. Takim, kjer ocenim, da je možno postaviti zdrave temelje. Delam profesionalno, nekonvencionalno, celostno. Eden redkih psihiatrov, ki sem jih cenil je bil moj dobri znanec dr. Janez Rugelj. To vejo vsi, ki so ga dobro poznali.
Srečko, izzivov in revoltov imamo vsi še preveč, zato bi te prosila, da tukaj nadaljuješ zgolj s konstruktivnim pogovorom, lastnimi izkušnjami in svojimi rešitvami. Tu nobeden ne soli pameti drugim in tudi v bodoče bo tako.
GittaAna
Spoštovana dama,
Se iskreno opravičujem. Ni meni namen neko nagajanje vam damam in gospodjem. Ras je, da dostikrat dajem kratke, mogoče grobe komentarje. Smisel njih je, da v osebah, ki se jih dotakne moje pisanje zbudi na neki način revolt, odziv. Zakaj, tako se lahko zgodi konstruktivna debata in mogoče kakšna oseba potegne iz tega kaj koristnega ali pa še kaj več.
Sem na lastni koži zelo dobro izkusil tako osebo Monm. Ženska, partnerica. Tako, da zelo dobro vem kaj govorim.
Kar se pa literature tiče, je pa enostavno. Vedno več je pišejo. Samo tam ne najdete nobene rešitve.
Zakaj, vsaka oseba je individum in je ne moreš predalčkat.
Upam, da me sedaj bolje razumeš, na vsako kritiko ali kaj drugega z veseljem odgovorim. Razen na neprimerne, žal je tam drugače.
Nikomur ne želim, da postane odvisen od kemije, / raznih tablet / kajti veliko reči rešujejo naravni izdelki/ brez stranskih učinkov/ in pogovor.
[/quote]