Adenokarcinom
Pozdravljeni! Mojemu ocetu, star je 67 let, so pred kratkim diagnosticirali raka na pljucih. Diagnoza se glasi: tbb db6: adenokarcinom, pbp db6: atipicne celice, bolnik ima adenokarcinom desnega spodnjega pljucnega reznja , stadij t4n0m1b z zasevki v pljucih in solitarno metastazo v centralno zivcevje. Ugotavljamo adenokarcinom v sp. Reznju s stevilnimi obojestranskimi metastazami in eno metastazo v mozganovini levo frontalno, stadij ocenjujemo na t3n0m1.
Konzilij predlaga sistemsko terapijo, kasneje prihaja v postev obsevanje glave, v kolikor bi bil zasevek simptomatski.
Moj oce je bil celo zivljenje kadilec, takoj po diagnozi je prenehal kaditi. Je v dobrem fizicnem stanju, vedno je bil aktiven, kolesaril itd.
Zanima me vase mnenje o tej diagnozi. V bolnici nam kot popolnim laikom niso znali diagnoze priblizati, da bi jo razumeli. Zanima me, kaj pomeni crka b na koncu tnm diagnoze adenokarcinoma, ter kako mu lahko pomagamo… Cim vec nasvetov, izkusenj…Vsako mnenje je dobrodoslo! Hvala ze vnaprej ter lep pozdrav!
Oznaka t4n0m1b pomeni, da ima oddaljene metastaze in da gre za bolezen v 4. stadiju. Malo si preberi tukaj, če govoriš angleško.
http://cancerstaging.org/references-tools/quickreferences/documents/lungmedium.pdf
Nihce od nas si ne predstavlja, kaj bo prinesla prihodnost. Zdajle bo imel oce kemoterapijo, potem pa se bomo sproti, glede na njegovo stanje, odlocali kaj in kako naprej. Trenutno je zelo odprt za naravna zdravila, obkladke caje, jemlje tablete phytodynamic…
Nikakor si ne priznam, da je to konec. Oce izgleda fit, je pri moceh in vse kar kaze na bolezen, je pokasljevanje.
Pozdravljena!
Moj stari ata je imel to vrsto raka, sicer dolgih 20 let nazaj. Verjetno so zdravljenje v zem času spremenili, pa na trgu je tudi kup drugih zdravil kot takrat. Pri nas se je zgodba zaključila 9 mesecev po diagnozi.
Vedeti morate, da kakor so metastaze, spada bolezen med neozdravljive in je načeloma bolnik zdravljen paliativno – se pravi za ublažitev simptomov, bolečin, za upočasnitev napredovanja…
Rak je čisto individualna bolezen in je nemogoče napovedati kako se bo bolezen stopnjevala pri vašem očetu.
Pri starem očetu so te metastaze v glavi naredile največ hudega – od epileptičnih napadov, do agresije in trenutkov, ko ni bil ON. K sreči je to trajalo le zadnji mesec. Je pa res, da so takrat bile metastaze na večih mestih in ni bila več samo ena.
Dokler je oče v fizični kondiciji je to super. Naj miga, je in pije dokler zmore in kolikor zmore. Naj on kontrolira bolezen in ne obratno čim dlje. V sosednjem bloku jebil en gospod, ki so ga na OI že pred davnini osmimi leti poslali domov brez datuma kontrole, ker niso imeli kaj več (rak na črevesju + metastaze), zgledal kot živ mrlič. Tiste zadnje atome energije usmeril v svoj vrtiček in tisto barako, ki sta jo imela z ženo, tja sta se celo preselila, da ga ni nihče obremenjeval (z zvoki, šumenjem, govorjenjem…) in se začel prehranjevati izključno s hrano, ki sta jo sama pridelala. Gospod je živ še danes. Seveda rak ni izginil, pa tudi bolezen počasi napreduje, ampak živ je še danes in od nobenega odvisen. Ima pa seveda boljše čase in tiste malo slabše. Po kakem letu se je spet oglasil na OI, kjer niso mogli verjet, da je še živ, ampak od takrat dalje mu ob zagonih bolezni nudijo podporno zdravljenje (obsevanje), celo en cikel kemoterapije, ima protibolečinska sredstva in to je to.
Nikoli obupat!
lp
Pišete, da naj oče sam kontrolira njegovo bolezen…da naj je in pije kar hoče –
(To bi lahko tudi pomenilo, da se lahko zastruplja še naprej…)
V istem sporočilu pa pišete o primeru, kjer se je gospod usmeril v *svoj vrtiček*, verjetno v zdrav način prehrane, življenja in mišljenja in živi še po osmih letih.
Ja, vse skupaj je tako individualno, da se ne da posplošiti. Večina bolnikov odlaga predolgo z dodatnim zdravljenjem; mnogi pa si prav s tistim škodujejo. Tega posamezniki ne znajo razlikovati in *to je to*.
lp
To ste verjetno mislili na moj zapis. Zapisala sem, citiram:”Naj miga, je in pije dokler zmore in kolikor zmore” in ne kar hoče. In potem v nadaljevanju napisala sosedovo izkušnjo z rakom.
Kar se tiče zastrupljanja s hrano, tekočino in drugimi opojnimi substancami je tako, da nekateri si lahko privoščijo prehod na popolnoma naravno (denar, svoj vrt…), nekateri pač ne. Pa verjamem, da si vsi želijo živeti, vendar enemu, ki prejema 400€ pokojnine je zelo težko it na hrano, ki mesečno 3x presega mesečni proračun.
Sicer pa to ni bilo niti vprašanje avtorice in se na področje zdraveprehrane niti nisem spuščala.
Je pa res, da eni pretiravajo v zdravem življenju, ki ga začnejo živeti po diagnozi. Razni dodatki, ki jih zaužijejo prveč ali so celo neprimerni, lahko bolj škodijo kot koristijo. Veliko je tudi čudežnih zdravil, ki te ozdravijo in stanejo velike denarce. Tašča je v letu in pol, kolikor je živela po diagnozi, zapravila 15 tisoč € za razne aloe vere napitke, tablete in dodatke ter terapije. Žal je rak kljub vsemu šel svojo pot.
lp
Vsekakor je pri katerikoli vrsti raka, ne samo pri adenocarcinomu, imeti pozitiven odnos do bolezni. Voljo do življenja, upanje v ozdravitev. Verjemite mi, da to veliko pomeni pri zdravljenju. Lepo je slišati od zdravnice, da kontrole niso več potrebne in da si za njih zdrav. Po 6 letih. Sreča pa je bila, da sem bila pravočasno operirana. Sicer so mi odstranili desno stran pljuč in poskušali z adjuvantno kemoterapijo, ki jo nisem prinesla in sem jo tudi po drugem krogu odklonila. Tisti, ki imate bolnika doma, nikoli ne pokažite zaskrbljenosti. Imejte pozitiven, spodbujajoč odnos do bolnika. To veliko pomeni in pomaga.
Sicer pa je pljučni rak po GERMANSKI NOVI MEDICINI rak ki je nastal zaradi konflikta SMRTNEGA STRAHU.
Poglobite se z očetom nekaj mesecev nazaj in ugotovite zaradi česa bi oče doživel smrtni strah, ali za sebe, ali za njemu bližnjo osebo.
Ko je človek v konfliktu-ko npr. doživlja ta smrtni strah takrat karcinom raste, ko je oče rešil konflikt smrtnega strahu (in ga je rešil) so se pojavile šele težave, ampak takrat je bil oče že v fazi ozdravitve.V fazi ozdravitve karcinoma na pljučih TBC bakterije začnejo karcinom razgrajevati in ta vsebina se mora nekam izločit, zato se prične izkašlevanje (ponavadi takrat bolnik obišče zdravnika). Vendar telo samo poskrbi za razgradnjo karcinoma.
V možganovini pa se v fazi konflikta pojavi želatinasti krogec (ki so ga videli na CT možganov), kateri pokaže lokacijo karcinoma. Ta želatinasti krogec se imenuje Hamerjevo žarišče (po dr.Hamerju) in se v fazi ozdravitve resorbira iz možganovine.Da bi se lahko resorbiral, vpije dodatne količine vode, saj je za resorbcijo pregost. V tem primeru se poveča-razširi in lahko pritiska na določene centre v možganih, ki lahko povzročajo glavobol,slabost,bruhanje, neravnotežje, vrtenje v glavi…………..to se dogaja v sredini ozdravitvene faze in traja nekaj dni odvisno koliko časa je trajal konflikti del prve faze-torej natsanek karcinoma.
Pozdravljeni vsi skupaj! Izredno veseli smo novih izvidov, bolezen stagnira, oče izredno dobro prenaša kemoterapijo, ima apetit, ni nič shujšal in nima nobenih večjih težav. Verjetno se gre zahvaliti tudi temu, da je bil v dobri fizični kondiciji, drugače pa je jemal Phytodynamic tablete in dvakrat dnevno mu je mami dajala obkladke iz njivske preslice. Prav tako je jemal oz. jemlje Bachove kapljice in vsakodnevno pije zeliščne čaje. Pa nič alkohola, kaditi je nehal že ob diagnozi, kavo pa pije kot prej. Če komu pomaga ta informacija, za stagnacijo bolezni se gre verjetno zahvaliti kemoterapiji, za odpornost in dobro počutje pa so sigurno nekaj naredile tablete, jih je pa jemal kar intenzivno, po 6 dnevno. Malo smo se otresli strahu pred negotovo prihodnostjo in iskreno upamo, da nam bo uspelo premagati bolezen(kar pri tej diagnozi verjetno pomeni stagnacija ali vsaj mirovanje). Lep pozdrav vsem!
poglejte si strašljive podatke o korupcijak, lažeh, mafijskih poslih farmacije….
https://www.youtube.com/watch?v=Gm26TxQ9_JI
Lepo je slišati, da bolezen stagnira. Srčno upam, da mu bo v prihodnje še boljše.
Tudi moji mami so avgusta 2011 pri 67 letih diagnosticirali adenokarcinom z zasevki v možganih in kosteh, stadij T3N3M1b. Glede na znake (kašelj, postopna izguba teže, betičasti prsti, bolečine v kosteh) ga je imela verjetno že vsaj pol leta pred tem, vendar na to ni nihče pomislil.
Zdravila se je z nekaj cikli regionalne kemoterapije, dvakratnim obsevanjem glave in kosti ter biološkimi zdravili. Ob tem smo preizkusili tudi različne alternativne oblike zdravljenja, razen strogih diet. Jedla je, kar ji je dani trenutek najbolj ustrezalo. Seveda so pomembne tudi ljubezen, pomoč in podpora bližnjih.
Žal je prejšnji teden po štirih letih umrla. Doma, kakor si je vedno želela.
Želim vam, da bo imel vaš oče več sreče.