Hei. Imam težavo pa sem se odločil, da prosim za vaš nasvet, ker sam ne vem kaj naj storim. Pred mesecem dni sem pričel zvezo s tipom. Ko sva skupaj, je lepo. Ampak jaz čedalje bolj dvomim v to, da je meni do tega. Drugače mi je tip full fajn človek, pri srcu in vse ok. Ampak nekako je v meni nekaj kar me zaustavlja, kot da si veze sploh ne želim. Kaj naj storim? Kako naj povem, da nisem za vezo, da sem se prehitro spustil v njo? hvala za odgovor.

Spoštovani,

glede na kratkost vašega opisa bi bil moj odgovor morda najbolj zanesljiv, če bi vam svetovala odkrit, jasen pristop k partnerju. Rekla bi mu prav to, kar ste sami napisali: da vam je kot oseba všeč in pri srcu. Samo zveza je tisto, česar si ne želite. Morda niti ne bi bil (ne bo) tako presenečen. Skratka, stvar se zdi na prvi pogled preprosta in enoznačna. Tisto, kar jo zapleta, je vaša negotovost, vaše nihanje med »should I stay or should I go«. Tu se bom spustila na teren ugibanja. Če vam bo moje razmišljanje kaj pomagalo, super. Če ne, pa se še oglasite in malo bolj poglobljeno opišite svojo situacijo, prav?

Sklepam, da ste razmeroma mladi in da z dolgotrajnimi zvezami nimate veliko izkušenj. Že beseda »zveza« spominja na povezanost, zavezanost, a marsikoga – morda tudi vas – tudi na zvezanost. Na pretirano ujetost, za katero se še ne čutite dovolj zreli. V konfliktu ste, ker na partnerju ne najdete nobene resne napake, ki bi vas odbijala. In tu se hitro pritakne občutek krivde ob misli, da bomo človeka, če ga bomo zapustili, razočarali. Ob tem pa je jasno, da se – če je količkaj čustveno senzitiven – ob nas tako ali tako ne bi počutil dobro, ker bi intuitivno slutil, da smo v zvezi samo z eno nogo in nas mika svoboda. Kar koli že ta svoboda pomeni in naj je še tako iluzorna.

Veliko potrebo po svobodi in obenem strah, da bi partnerja prizadeli, če bi si jo vzeli, boste morali poiskati v svoji primarni družini. Če se boste podali na to pot raziskovanja, se vam bo začel odpirati tudi vaš čustveni svet. Preverjali boste svoja prepričanja – katera vam koristijo, s katerimi se sabotirate. Porajala se bodo vprašanja, prihajali pa bodo tudi odgovori. Bolj vam bo jasno, kdo ste in kaj želite. In če se bojite resne zveze, obenem pa vas privlači, zakaj je tako. Najbrž bi vam bilo laže, če bi partnerski odnos sestavljala samo seks in prijateljstvo. Ampak v čustveno intimni zvezi se vedno odpre tudi potreba po zvestobi, po tem, da si partnerja vzajemno ekskluzivno pripadata. In vsak izmed nas se mora v sebi nemalokrat soočiti s pretirano potrebo po pripadnosti ali pretiranim strahom pred njo. Za nekatere je polje čustev, če mi dovolite pesniško primerjavo, cvetoč travnik, za drugega srhljiva podzemna jama, za tretjega pa pokrajina na Marsu. Morda se najdete v kateri od primerjav, ali pa se vam je porodila vaša lastna. To se mi zdi dobro izhodišče za vaše notranje potovanje.

Srečno pot(ovanje) vam želim,