Motnje koncentracije in Ritalin, Concerta, Strattera, klamatske alge
Pozdravljeni,
par dni že berem forume, ker ne vem več, kaj storiti. Moj 8 letni sin ima hude težave s koncentracijo, ni pa hiperaktiven. Bila sva na EEG in na podlagi izvidov in raznih testov, ki jih je opravil, so mu predpisali Ritalin, eno tabletko zjutraj pred šolo, popoldne pa nič oz. pol tabletke, če sva se imela veliko za učit, namreč v šoli ne dobi vsega znanja zaradi slabega sledenja. Ker tiste pol tabletke popoldne ni nič zaleglo, dela pa sva imela veliko, smo se odločili za Concerto, ki deluje 12 ur. Po Concerti je bil sin dopoldne še nekako razpoložen, popoldne pa kot cunja. Brez volje, bolj malo je govoril, večkrat je kar odtaval z mislimi, apetita sploh ni imel. Po nekaj mesecih smo preizkusili še Strattero. Sin me je po kaki uro od zaužitja tablete poklical, da se slabo počuti in šel spat. Prespal je cel dan, vmes, če je vstal, je gledal v prazno in sploh ni govoril. Po vseh teh stranskih učinkih nam je pedopsihiatrinja dala mesec pavze od vseh tablet, otrok pa trpi, ker se ne more zbrati.Jaz v tem času poskušam najti kaj iz alternative ali karkoli nekemijskega, kar bi mu lahko pomagalo in ne bi imelo toliko stranskih učinkov. Na mojega sina vsa ta kemija deluje uspavalno. Pa čeprav mi pedopsihiatrinja zatrjuje, da zaspanost ni stranski učinek teh tablet.
Na forumih sem našla debato o kalmijskih algah. Prebrala sem nekaj zadovoljnih mnenj uporabnikov, nikjer pa nisem zasledila, kako hude težave s koncentracijo so imeli tisti, ki so imeli s klamatskimi algami dobre izkušnje in po kolikem času začne zadeva delovati.
Trenutno s sinom čakava tudi na prvi obisk pri bioenergetiku, bila sva tudi že pr dr. Domančiču, pa nobenega učinka ni bilo.Toliko zadovoljnih mnenj berem o raznih zdravilcih po forumih, meni pa se zdi, da samo denar mečemo skozi okno. Ampak, poizkušamo, samo, da bi le našli nekaj, kar bi pomagalo.
Malo že obupavam. Skozi vsak dan se težko prebijemo. Otrok je ves prekurjen od vseh naporov. V šoli je naporno, popoldne še bolj. In ker v šoli zaostaja za vrstniki, popoldne nadoknadimo vse, kar v šoli ni dokončal in delamo domače naloge. Tudi po tri ure na popoldne, kar je brez tablet nočna mora. Bojim se, da se bo sinu zaradi tega zamerila šola.
Otroku bi rada pomagala, pa ne vem več, kako.
Če ima kdo kakšen način, ki preizkušeno deluje, bom zelo vesela.
lp,Nina
Lahko posredujem svojo izkušnjo: mojemu sinu je kombinacija klamatskih alg IN omega 3-6-9 maščobnih kislin zelo zelo pomagale. Njegova motnja je bila po mnenju pedopsihiatrinje absolutno za ritalin. Nap otrok sicer ima to srečo ali pa smolo, kakor kdaj, da je ekstremno nadpovprečno nadarjen in snov zdeluje, če kaj posluša ali ne, če dela naloge ali ne, prihajalo pa je do problema, da npr. testa ni rešil v predvidenem času, ker ga je dobesedno vse, celo ptiči pod oknom, totalka zmotilo, raztreslo in ga odpeljalo povsem stran od snovi. Ko smo dosegli, da je pisal izven razreda sam, je pisal vedno vse 100%. Prej je potrebval npr. 45 min samo zato, da se je sploh spravil k nalogam, da je sploh ugotovil, kaj ima za nalogo, da je našel potrebščine ipd. medtem ko je sama naloga lahko trajala tudi 3 ure, ne da bi bila narejena natančno.
Vendar moram poudariti, da smo HKRATI z algami in omega maščobami začeli obiskovati tudi intenzivne terapije senzorike in delovno terapijo, na 14 dni tudi klinično psihologinjo. Senzorično in delovno je imel vsaj 1 x tedensko, vse vaje in ukrepe smo striktno izvajali tudi doma, s klinično smo intenzivno delali na samokontroli, na zavedanju sebe, svojih reakcij, predivdevanju, kako lahko sam sebe andziram, kako si lahko pomagam, kako lahko preusmerim jezo, kako izrazim čustva itd Za nami je nenormalno garaško in naporno leto, ampak prineslo nam je OGROMNO, res OGROMNO! Ne bi rekla, da so premike prinesle samo alge, tudi ne bi rekla, da je pomagala samo senzorična terapija, pomagala je kombinacija obojega. Določena poglavja iz senzorike odpirajo nov svet, vidim, kolikorat je otrok razsut, raztreščen, pa rabi samo 2 min masaže in je povsem drug! Z lahkoto se zbere, skoordinira – kot da ni isti otrok, kot pred letom, ampak vmes je pa res veliko veliko garanja in mnogokrat sem dobil pod nos, zakaj kompliciram, ko pa vendar ena tabletka vse reši, sploh v šoli so grozno pritiskali. Danes sem vesela, da nismo popustili. Ne vem, morda bo v bodoče spet slabše, ne vem, menim pa, da imajo vsi ti otroci določene manjke na področju zaznav, pri čemer jim terapija senzorične integracije lahko veliko prinese, klamatske alge pa organizem čistijo in hkrati oskrbujejo s snovmi, ki nam jih manjka. Sama sem velik skeptik, vendar mi tokrat ni žal, da smo poskusili in terapijo še vedno držimo.
mama otroka z adha, kaj mi lahko poveš kje sta obiskovala terapijo senzorike in delovno terapijo in klinično psihologinjo – ali si si to sama izbrala ali te je napolil osebni pedopsihiater…
klamatskih alg se vsaj na našem področju ne dobi nikjer, ne dm, ne lekarne, ne spec. trgvovine imi poveš kje jih ti nabavljaš
hvala in lepo je slišat da so uspehi
Zelo se vam hvaležna za vaše predloge in nasvete. Trenutno sina vozim na bioterapije, postopno pa bomo začeli še z omega 3-6-9, klamatskimi algami in Bachovimi kapljicami za koncentracijo, ki mi jih je priporočila prijazna gospa preko ZS in bi se ji še enkrat rada zahvalila za njeno prijaznost. Glede na učinek vsega naštetega se bomo pa čez kakšne pol leta odločali, kako naprej, da ne bo vsega preveč na kupu.
Vse strokovnjake sem iskala in izbirala sama, na osnovi priporočil, deloma pedopsihiatra, deloma ljudi s podobnimi težavami. Na terapije smo se vozili 70 km daleč, vendar je bilo vredno. Na senzoriko smo hodili sem:
http://senzornaintegracijaslovenija.weebly.com/
S klamatkami je zadnje čase res kriza – dm jih nima, mueller tudi ne. Poskusi tukaj, te so v redu, so 500 mg, tako da je za otroka dovolj 1 tbl dnevno, max. 2 na začetku morda.
http://www.vidastudio.si/site/index.php?view=detail&id=17
Sicer pa pobrskaj po netu, glej, da so čiste, negojene in 500 mg, brez kakršnihkoli dodatkov (certifikati), te so sicer res drage, ampak 180 tablet imaš dovol za vsaj 4-5 mes, če jemlje po 1, pa za pol leta.
Masaž je več različnih, pokazati in naučiti se je morate od strokovnjaka, pomaga pa otroku, da sprosti napetost, da se sploh zave svojega telesa, kje ima roke, kje ima, ko je besen in jezen, lažje obvlada svojo jezo in jo sprosti na varen način. Ni pa to tako preprosto, da bi se tega lahko učili kar preko foruma. Enim paše ena vrsta, drugim druga, enim močno, globoki pritiski, enim rahel dotik – treba je otroka pregledati, ugotoviti, kje in kaj so njegovi manjki in potem ciljano delati v tisti smeri. Res, da te terapije nanesejo, med 40 in 50 € je ena terapija, pa potem punce dajo kdaj kak popust, če vidijo, da se res trudiš, so pa vsekakor strošek za družinski proračun, vendar so pri nas prinesle toliko, da bi bilo vredno dati tudi še 2 x toliko. Seveda pa je treba delati doma, marsikaj potem še doma spremeniti, sešiti kak pripomoček, slediti smernicam, po katerih delujemo in reagiramo … ni preprosto, ampak ko ti otrok po enem letu takega garanja reče “mami, meni se pa zdaj zdi, da je Zemlja pristala in ne drvi več skozi vesolje brez reda in miru in jaz sem končno Zemljan in ne komet”, ti odleže. Res ti.
MAMA Z ISTIMI TEZAVAMI -pozdravljeni jas sem tudi ena skoraj obupana mamica a je kaksna moznost se povezat z vami in si kaksno stvar okrog nasih bogih otrok izmenjat in dobit kaksen nasvet.ker jas sem probala zelo veliko stvari pa nevem na kaj se naj se obrnem .spremljam pa vase nasvete in sem tudi nabaula te alge ampak sem nasla klamatske alge nimbus za otroke pa bi rada kaj vec izvedela ce bi lahko.hvala.
Mama z istimi težaami – vprašajte, akr vas muči, če kaj vem o tem, bom skušala pomagat, če ne vem jaz, morda ve katera druga, saj nas je kar dosti tu z enako ali podobno diagnozo.
Klamatke je idealno kombinirati z omega 3 maščobami, še boljše so omega 3-6-9, kadar se jih dobi in če jih družinski proračun prenese. Prvi učinki se pokažejo pri nekaterih že po 10 dneh, bolj zanesljivo pa po 3 tednih. Seveda je ob tem pomembna prehrana – čimmanj enostavnih oglikovih hidratov, sploh sladkorja, bele moke ipd., željo po sladkem tešiti z domačimi pecivi iz polnovredne moke, sladkano z medom in drugimi naravnimi sladili (agavin, javrojev sirup ipd). Vzdrževanje rutine – delo na senzoriki – to so stalnice, ki počasi pinašajo uspeh.
Pozdravljeni,
par dni že berem forume, ker ne vem več, kaj storiti. Moj 8 letni sin ima hude težave s koncentracijo, ni pa hiperaktiven. Bila sva na EEG in na podlagi izvidov in raznih testov, ki jih je opravil, so mu predpisali Ritalin, eno tabletko zjutraj pred šolo, popoldne pa nič oz. pol tabletke, če sva se imela veliko za učit, namreč v šoli ne dobi vsega znanja zaradi slabega sledenja. Ker tiste pol tabletke popoldne ni nič zaleglo, dela pa sva imela veliko, smo se odločili za Concerto, ki deluje 12 ur. Po Concerti je bil sin dopoldne še nekako razpoložen, popoldne pa kot cunja. Brez volje, bolj malo je govoril, večkrat je kar odtaval z mislimi, apetita sploh ni imel. Po nekaj mesecih smo preizkusili še Strattero.
Pozdravljeni,
vaš prispevek sem prebral z velikim zanimanjem. Imam 6 letnega fantka, ki ima precejše probleme z agresivnim obnašanjem, socialne težave (sum na asberger) in hiperaktivnost. Smo poskušali z vsemi alternativnimi zadevami kot so: bioenergetik (dr Tasič), homeopat, omega 3-6 maščobe, vitamini, itd. Poleg tega obiskujemo 2krat tedensko posebna telovadba, obiskovali tudi senzorno terapijo (zelo razočarani), psihoterapevt itd, v vrtcu ima 3krat tedensko specialno pedagoginjo itd.. Pedopsihiatrinja naju je napotila na drugo pedopsihiatrinjo, na katero bomo čakali več mesecev (3 ali več). Mi smo zaradi sina čisto psihično uničeni in izgoreli. Ko pišete o ritalinu in o tem, da je potem čisto na miru, vam povem, da si ne želim čisto nič drugega kot to tableto ritalin. Je pa problem, kako jo dobiti. Pedopsihiatrinja, ki naju je napotila na drugo, je rekla, da dajo ponavadi samo šolskim otrokom in to, kakor sem jo razumel samo, če so problemi v šoli. Naš je še v vrtcu (odložili smo šolanje za eno leto). V vrtcu so tudi problemi (socilano zelo čudno obnašanje), vendar ne takšni, da nas bi klicali na govorilne ure. Doma pa je pekel. Ne vem, kako naj prepričamo pedopsihiatrinjo, naj nam predpiše ritalin, da vidimo, če bo sin vsaj malo bolj umirjen. Zanima me, na podlagi kakšnih simptomov pri nas pedopsihiater predpiše ritalin? Čeprav je naš hiperaktiven (ADHD), nekako (mogoče zaradi starosti in ker še ni v šoli, čeprav ima odloženo šolanje), še niso predpisali. Zanima me tudi, koliko časa traja postopek od prevega pregleda do recepta.
Prosil bi vas, da nas ne obsojate, ker imamo res hude probleme. Prosil bi vas za čim hitrejši odgovor. Hvala v naprej.
Nesrečni, nihče, ki ima izkušnje z otrokom z ADHD vas ne bo obsojal. Sama imam doma podobno kombinacijo kot vi, ADHD s sumom na Aspergerja, v kombinaciji z nadpovprečno inteligenco. Zelo vas razumem.
Vendar morate vedeti, da nobeno od zdravil ne bo naredilo čudežev. Moj otrok je prvi recept za ritalin dobil s 6,5 leti in 25 kg. Še vedno je neizkoriščen, kot 2 kasnejša. Preden sem sama dala otroku ritalin, sem namreč uspela videti učinke na otroku prijateljice. Concerta iz je otroka, ki ga je vse zanimalo in je bil res v pogonu od jutra do noči, naredila – sluz. Algo, kupček zdriza, ki je nekje čemel, brez volje, brez kakršnegakoli znaka življenja, kaj šele veselja. Prazen pogled, totalka. Nato so mu zamenjali, dobil je stratero, po njej je bil sicer manj odsoten, a je vse noči haluciniral, imel privide, norel od strahu. Na koncu je dobil še ritalin, ki naj bi zanj ne bil primeren. Po njem je 4 ure še nekako živel, nato pa je z dvojno, trojno silo dobesedno užgalo ven vse, kar je prej zadrževal. Odnehali so, mi pa sploh začeli nismo.
Senzorična terapija je pri nas prinesal ogromno, a ne v 2 tednih, v 3 mes pa se je res že lepo poznalo. Potem smo dodali kombinacijo klamatskih alg in omega 3 maščob. Vmes smo šli v 1. razred, kjer je šlo vse s slabega na slabše. Potem smo preskočili en razred, pa kasneje še drugega in vmes še vedno hodili na senzorično ter delavno terapijo, pa k spec. ped., nato k socialnemu pedagogu in vse skupaj je dalo rezultat, da so se problemi vedno bolj krčili in manjšali, otrok pa je počasi postajal bolj in bolj umirjen. Po svojih izkušnajh bi rekla, da vas obravnavajo slabo. Samo spec. ped. za vse opisan emotnje ne bo dovolj, otrok nujno potrebuje socialnega pedagoga, ki mu bo v veliko pomoč pri spopadanju z Aspergerjem, Posebej pomembno je še, da vidva kot starša poznata in razumeta otrokovo motnjo, da sta si na jasnem, da otrok ni zloben. hudoben, neumen, nesposoben, ampak da je sicer drugačen otrok, ki pa rabi predvsem vašo pomoč in brezpogojno sprejetos ter vsaj trojno dozo ljubezni. Meni je bil v pomoč knjiga Eksplozivni otrok, v pomoč so mi bile terapevtke, psiholog, kajti starši smo ob takem otroku v izredni stiski. Preutrujeni, pod pritiski okolice, s premalo znanja. Ne obupajte! Vaš otrok JE drugačen in takega ga sprejmite in iščite zanj pomoč. Delo s takim otrokom je garanje, a se da s pravo ekipo ogromno doseči tudi brez sintetičnih pomagal, ki so vse prej kot nedolžna. Skušajte čimprej zamenjati pedopsihiatra, skušajte dobiti napotnico za dobrega kliničnega psihologa, opravite EEG, d aizključite kako hujše diagnoze in iščite naprej! Ne obupajte, svoje prinaša tudi čas in otrokovo dozorevanje, vsekakor pa sta za takega otroka nujna dober klinični psiholog, sociani pedagog in starši, ki bodo izvajali, kar se jim na urah terapije naroči. SREČNO!
Nesrecni, se tole, sem včeraj pozabila: ni vsak izvajalec senzorne integracije vešč otrok z ADHD, še manj otrok s kombinacijo ADHD in Aspergerja. Mi smo hodili sem
http://senzornaintegracijaslovenija.weebly.com/
in smo bili zelo prijetno presenečeni nad učinki, še vedno smo, ko pride do težki dni, saj pogosto izvajamo prijeme, ki smo se jih naučili pri njih. Pri nas delujejo dobesedno čudežno, razblinijo še tak napad jeze ali besa, kot bi dejansko obrnil stikalo za ON/OFF.
Druga stvar pa – vaš otrok bo zagotovo potreboval dobrega socialnega pedagoga, ki mora imeti ogromno znanja in izkušenj s področja avtizma in takih je malo. Ni vsak specialni pedagog za vse in tudi vsak socialni pedagogo žal ne obvlada vseh motenj enako dobro. Mi smo zamenjali 4 specialne pedagoge, ker so bili trije katastrofa, popolna, s specialnim pedagogom pa imamo izredno srečo in smo naleteli na čudovito osebo, ki bi si jo lahko samo želeli – to se na otroku noro pozna! Ne bojte se zamenjati strokovnjaka, če z njim ne morete vzpostaviti stika ali če ga otrok jasno zavrača – iščite dalje. To je otrokova in tudi vaša pravica. Javite se še kaj, kako boste šli skozi vse borbe, ki vas čakajo in ne pozabite ob vsem težkem in napornem ljubiti in sprejemati svojega otroka, čeprav je včasih res zelo težko. Samo od vas lahko pričakuje brezpogojno ljubezen in sprejemanje, če ga pri vas ne bo dobil, ga bo to zaznamovalo v enaki meri, če ne še bolj, kot njegova motnja. Srečno!
Pri nas je to prvič predlagala razredničarka, podprli so jo vsi, od spec. ped. dalje. Vložili smo vlogo na vodstvo šole, ti so jo posredovali na ZZŠ, od koder so nas povabili še na 3 preglede, med drugim pri psihologu, defektologu in logopedu, ker je bil otrok z govorno motnjo. Opravili so kup testiranj.
Drugič je preskok predlagal celoten učiteljski zbor, nismo pa delali 3 pregledov, ampak enega pred komisijo, ki je izvedla testiranje.
@mama otroka z ADHD.
Ali me lahko usmerite še kam, razen knjige Eksplozivni otrok, za boljše razumevanje in praktične izkušnje staršev z otroki z ADHD.
Mi smo ternutno v obravnavi pri pedopsih, imamo odločbo za tri ure na teden pomoči, ampak namesto, da bi se stvari izboljševale, se agresivnost poslabšuje. pritisk staršev ostalih otrok postaja nevzdržen. Zdaj iščeva kaj lahko narediva še sama – razmišljam celo o šolanju doma, ampak to je le bežanje pred težavami – ker enkrat bo treba delovati v resničnem svetu.
Opravičujem se za zmedeno pisanje, današnji incident me je malce iztiril.
Lep pozdrav vsem, ker vidim, da vas je nekaj še ne dolgo nazaj bilo v tejle temi aktivnih naprošam vse starše ki imate vsaj enega otroka mlajšega od 15 in starejšega od 2 let, da bi si vzeli 2 minuti časa in izpolnili anketo o hiperaktivnosti pri otrocih, saj je v Sloveniji na voljo zelo malo raziskav na to tematiko. Delam raziskavo o medikalizaciji hiperaktivnosti in bi mi ti podatki zelo koristili.
Najlepše se zahvaljujem vsem, ki si boste vzelo nekaj malega vašega časa in vam želim lep dan še naprej.
P.S. če bi kdo po končani anketi želel videti rezultate naj to sporoči.
Hmm, jaz sem večinoma brala po netu – ADHD v gugla in bereš. Od knjig sem pravzaprav prebrala malo – Eksplozivni otrok, pa To sem jaz na temo Aspergerja, nekaj angleške literature, ki sem si jo izposodila pri klinični psihologinji, ampak naslovi se mene ne držijo, žal :((( imam preslab spomin. Meni se zdi bistveno, da kot starš sprejmeš, da tvoj otrok deluje drugače, da mu tega ne zameriš, da nisi jezen nanj, nase in na cel svet, čeprav je to v “salbih” dnevih zelo težko, saj imaš pogosto občutek, da si največji luzer pod soncem, ker še lastnemu otroku nisi kos. Zelo pomembna je vez z otrokom, da otrok zaupa staršu, da ima njem zaveznika – ne zaveznika, ki bo kril njegove napake, neumnosti itd, ampak zaveznika, ki mu bo lahko povedal vse po spsiku in ki mu bo pomagal, popravljati napake. Ne jih pometat pod preprogo, ampak ga naučit, kako jih priznat, sprejet in popravit, kadar je le možno. Otroci, ki so jezni in agresivni, so taki z nekim razlogom. Nekaj, nekdo jih dela jezne, dobesedno. Kaj je tisto, to pa je vprašanje za miljon dolarjev ali evrov. Je to zato, ker je premalo opažen, premalo sprejet, ker je vedno skritiziran, ker nikoli dovolj lepo ne piše, dovolj epo ne pospravi, ni dovolj dober??? Za mamo, za ata, za vzgojiteljico, za babico…. ne vem. Razlogov je toliko, kot je otrok in včasih so tako banalni, da jih odrasli sploh ne vidimo, otroke pa skoraj pokopljejo. Mislim, da so nekateri starši tu že naredili skupino tudi na face booku, daj poglej med lepljivimi temami, mislim, da je nekje napisano. Mislim, da jaz v tem primeru lahko zelo malo pomagam, ker naš fant ni bil nikoli nasilen, sploh ne fizično, včasih je sicer stegoval preveč svoj dolg jezik, kar pa smo vedno skušali preprečevat oz. je tudi bil kaznovan, če je bil žaljiv. Mogoče kdo drug, ki je šel tudi skozi agresivno fazo, lahko več in bolje pomaga??
Pozdravljeni vsi,
tudi jaz imam sina z ADHD, sedaj je v drugem razredu oš, ima odločbo za tri ure tedensko. Moja izkušnja pa je taka, da smo v prvem razredu odlično speljali uvajanje v šolski red, naloge ipd.
Razredničarka je šla na porodniški dopust… v tem šolskem letu je dobil novo razredničarko in je totalna katastrofa…. specialna pedagoginja piše pedopsihiatrinji taka poročila, da pedopsihiatrinja hoče predpisat tablete…vsi me prepričujejo, da bo potem otrok dobro shajal v razredu, da bo umirjen in bo vse coooolll.
Ko sem jim jasno povedala, da tablet otroku ne bom dajala, naj mi predlagajo druge poti, sem postala črna ovca in na tapeti je tudi sin, strokovna pedagoginja mu ne razloži nove snovi, kaznovan je tako, da mora pri miru sedeti in opazovati ostale, kako se igrajo… razredničarka mu stalno piše “Kako pišeš. Groza!” Kako kracaš! ” ” Lepše piši!” ipd…..
Razmišljam o prešolanju, saj dvomim, da bo druga razredničarka kaj boljša…..rada bi vaše mnenje o prešolanju…..
Hmmm… Koliko šol pa imate v kraju? Ga boš vsakič, ko boš naletela na ljudi, ki ne delajo kot bi morali ali ki ti niso po volji, prešolala? Za moje pojme in moje izkušnje to NIKAKOR ni prava pot!
Če ima otrok odločbo, so jo v šoli dolžni upoštevati – brezpogojno! Za otroka z ADHD je naravnost zverinsko mučenje, da ga dajejo sedet in gleda druge pri igri. Pri nas so poskušali podobno in jaz sem se temu uprla z vsemi 4. Zavedaj se, da se moraš za otroka borit – nikakor ne dajat potuhe! – ampak borit. Zavedaj se tudi, da ogrooooomno pedagogov nima popolnoma nobenega znanja o ADHD in se ga namerno otepajo, predvsem zato, da jim ni treba delati več, kot je nujno potrebno. Če ne gre drugače – obrni se na team, ki otroka obravnava – pedopsihiatrinaj je samo en člen v tej verigi. Kje je psiholog oz. klinični psiholog? Kdo poleg spec. ped. otroku še nudi strokovno pomoč?
Vprašaj spec. ped. kaj ona naredi za to, da bi otrok lahko lepše pisal. Kaj predlaga? Kakšni so njeni nasveti? Predlogi? Kdo po njenem otroku lahko pomaga? Je to morda socialni pedagog? Pisanje otroku, da piše “grozno” zgolj dokazuje, da ženska očitno nima blagega pojma o svoji stroki! Moj sin resnično piše ne samo grozno ampak grozno na kubik. V 3. razredu, ko je bilo najslabše, sem samo 1 x dobila podobno pripombo in sem takoj vprašala, kaj predlagajo. Potem pa — vse tiho je bilo. Ker ima tudi precej težav na področju koordinacije in fine motorike, sem šla po pomoč k delovni terapevtki – šola pač ni imela idej, zato sem jim sama pripeljala pomoč. Seveda jim to ni bilo všeč in jim še danes ni, ampak kadarkoli smo prišli na točko, da se ni delalo v otrokovo korist, sem vedno zelo odločno ukrepala. Zavod za šolstvo vedno podpre otrokov dobro in če se na šoli ne da zmenit, včasih tudi oni dajo idejo, pobudo, kako se da. V končni fazi so lahko rešitev tudi tablete, vendar se je treba vprašati, kaj hočejo z njimi doseči: manj dela zase ali boljše delo za otroka? Ali so dejansko res izčrpani vsi drugi načini, druge poti? Po mojem še daleč od tega, seveda sodeč po tem, kar si napisala. Vsekakor vztrajaj – menjaj ekipo, če je potrebno, razen če je na šoli samo ena strokovna delavka – ampak v tem primeru otrok potrebuje eksterno psihologa/injo in to poleg pedopsihiatra! Niso vsi spec. ped. kretenski, ampak eni so resnični edinstveni primerki – smo tudi mi imeli eno tako. Na koncu sem ji prepovedala, da se otroku približa na manj kot 2 m! Zahtevala sem spremembo teama, vozila sem otroka po 75 km v eno smer, da je dobil ustrezno obravnavo, ker se z metodami na šoli nisem strinjala. Zdaj še vedo, da pri nas ne odstopami niti za las od tega, kar otrok potrebuje, hkrati pa tudi doma delamo, ne delamo, garamo v otrokovo dobro. Nikoli nisem in nikoli ne bom otroka zagovarjala, če je nekaj zakrivil ali kako ušpičil, vedno zahtevam, da prevzame odgovornost, nikoli ne barantamo o kazni, če si jo je zaslužil, se ne skrivamo za diagnozo, vendat tudi na drugi strani ne popuščamo.
jaz sem torej odločno PROTI! Prvič – ker beg ni rešitev. Drugič – povsod nnaletiš na dobre in slabe kadre. Tretjič – s tem boš otroku sporočila, da si zasluži zgolj beg in umik in je z njim nekaj narobe, zato mora odit! Četrtič – z begom ne boš rešila popolnoma ničesar, problem je celoovit in globok in na enak način ga moraš tudi reševat – celovito, ne pa pomesti pod preprogo!