Služba – dom
Moram povedat, ker zdaj to postaja že grozno.
Razpeta sem med službo in domom, ves čas…
V službi gužva, ker delam na enem projektu, ki zahteva kdaj pa kdaj tudi delo preko polnega delovnega časa, včasih tudi v soboto in nedeljo. Ampak to je na mesec npr. 5 x med tednom in 1 x v nedeljo. Ponavadi to vem en dan naprej, včasih pa tudi ne. In ko pokličem mojega moža, da delam dalje, je to cela katastrofa. Ali pa med vikendom, uf…to popljuva celo mojo firmo, kaj se gremo, pa že spet, pa vedno je problem!! Res da gradimo hišo in je skozi tam, ampak si lahko uredi, da gre po oba otroka in gredo z njim ali enega pelje k mami. Seveda to ni enako, saj ima poti, pa otroci ga tam motijo pri delu itd.itd.
Prav grozno mi je, ko moram v službi ostat in ga poklicat. Rekla sem mu že, da je to moja služba, da je danes težko za službe in tako pač je, če se dela na projektu, da nosim denar domov in da mi tega njegovega kritiziranja ni potrebno več poslušat! Ampak to nič ne pomaga…
Spoštovani,
ne vem, ali gre res za razpetost med službo in domom ali pa za to, da se z možem ne slišita. Seveda: če bi takšen urnik navajal moški, se to nikomur ne bi zdelo nič čudnega, še pohvalili bi ga, da prinaša domov denar. In dela kariero. Kar je dobro za njegovo samozavest. Bilo bi samoumevno, da žena medtem gre po otroke in – vsaj v Sloveniji – z enim ali obema nadzira gradnjo, tistih 5-6-krat na mesec, ko mož v službi potegne.
Res pa je nekaj: če je problem le urnik – in ob zidanju hiše ter dveh majhnih otrocih to ni zanemarljivo – vas nič ne stane, če se medtem ozirate po kaki drugi službi s predvidljivejšim delovnim časom.
Razen tega o službi niste o vajinem odnosu napisali nič – in če ni nobenega drugega problema, super. Kljub temu pa si bosta morala – če ne želite, da se bo nerazumevanje nalagalo in nalagalo, dokler ne bo nekje počilo – ne glede na vse obveznosti vzeti čas in se pogovoriti oziroma se pogovarjati tako dolgo, dokler ne bosta začutila stiske drug drugega. S čim manj razumskimi razlagami, ker z njimi očitno ne dosežete želenega. Vaša razlaga je racionalno povsem v redu, a tu gre za čustvene probleme in vaš službeni urnik je samo povod za moževo nerazumevanje, ne pa vzrok. Morda so korenine vajine neslišanosti globlje, in če se kljub obojestranski pripravljenosti ne bosta »našla«, vam priporočam obisk terapevta. Zakaj bi se po nepotrebnem obremenjevala, če je mogoča hitrejša in manj boleča rešitev.
Srečno vam želim,