Imam punco, ona malo pod 20 js pa malo več..Večinoma komunicirava dobro in se lahko zmeniva prav vse. A imam js en problem s tem da med najino spolnostjo ne doživim orgazma. Tako mene kot tudi njo to zelo moti, saj se ji zdi brezveze sploh to delat če ne uživam. In zaradi tega si že kar nekaj časa ne želi spolnosti (lahko jo božam in se je dotikam po celem telesu, ko pa pride do “posladka” pa reče da ji ne paše in pol pač neham. Zaradi tega ker mi ne pride? Ona se ne sikira tolko zaradi tega in vrjame, da mi bo enkrat prišlo, ampak ji morem povedat ko bom pripravljen in ko bom vedu da mi bo (pustimo zaenkrat ta problem)…Js se pa očitno preveč sikiram.
To še ni jedro problema, ampak mislim da bi lahko bil izvor…Včasih ne razumem svojega živčnega oziroma agresivnega vedenja. Ko mi kaj ne paše oz. ko se skregava zarad kake male stvari ali samo ko pomislim na ta svoj problem, da bi si lahko zarad tega našla koga drugega za zadovoljitev svojih potreb(upam da si ga ni) postanem zlo napet in agresivn. Počutim se kot da bom eksplodiral. Razbijam stvari, butam z roko v vrata ali zid, mečem stvari po sobi (enkrat se mi je na sredi tega mojega izbruha zgodilo da sem prijel nek predmet in sem ga hotel s polno silo zalučat v omaro…potem pa kot da bi v pol sekunde pomislu da se bo to poznalo na omari in sem ga odložil in sem začel živčno, brez kontrole iskat neki drugega, manj vrednega za razbit). Ko se to začne čutim v sebi neko tesnobo, neprijetnost, jezo, bes… Po naravi sem zlo miren in nevem če se mi sploh vidi, da sem sposoben take agresije…Punca mi govori da sm preveč tečn (večinoma), posesivn in da se v mojem besu grdo obnašam do nje. Ubistvu sem jezen na sebe, ne na njo, ampak ona vedno dobi vlko porcijo tega…Tega mojega izbruha, ko se popolnoma umirim, se tut sam zavedam in mi je po tem grozno žal in me peče vest, da sm bil tak do nje, ker potem vidim da ona ni nič kriva. V tistih momentih ne razmišljam z glavo, kot da se nebi mogu kontrolirat.Svojo punco mam nepopisno rad in ji ne želim nič slabega..Vem da morem ta problem in svojo zvezo čimprej rešit, ker mam občutek da mi bo enkrat vtrgalo film pol pa nevem kaj bom nardil. Naj še enkrat povdarim da so vsi moji fizični besni izpadi usmerjeni v mene in stvari, ne v punco ali koga drugega.

Na kolenih prosim, da mi pomagate, ker se mi bo kmalu zmešalo.

BeastInside,

hvala za zaupanje. V spolnem odnosu pravite ne doživite vrhunca, to vas skrbi, poleg tega ste zavrnjeni s strani partnerke, ker pa ne morete do vrhunca, najbrž tudi sama doživlja zavrnitev z vaše strani in krog zavrnjenosti je tako popoln. V nadaljevanju pravite, da vas je pripravljena počakati in vas očitno razume, da je to toliko ne skrbi. Sledijo pa vaši izbruhi jeze in besa, ko pomislite, da bi odšla drugam po potešitev ali pa se skregata zaradi malenkosti …

Naj vas najprej prizemljim s tem, da sem prepričan, da se vam ne bo zmešalo in da boste prej ali slej prišli do nadzora, poleg tega je spolni odnos le del intimnega odnosa, tu so še čustva, razum in duhovnost, ki za varno partnerstvo morajo biti v ravnovesju. Verjamem, da je ta »zverina« v vas reakcija na nemoč in bo sčasoma zmožna tudi nežnosti in sočutja (tako prejemati kot dajati), vendar je do tja potrebno še priti. Medtem vama priporočam veliko druženja v pogovorih in skupnih hobijih, izletih, nežnosti in pozornosti, pa tudi vsak zase naj si vzame dovolj kvalitetnega časa. Zlasti vam kot moškemu priporočam vključevanje partnerke v vaše notranje življenje – čustvovanje, doživljanje sebe, odnosa, sveta. Čim več, ker vam očitno daje dovolj prostora in časa in vas ima rada.

Povsem vam verjamem, da ste jezni nase, jeza, še bolj pa bes je zelo močan afekt (preplavljanje z veliko energijo, ki jo spremlja zožanje zavesti), ki se sproža ob ponavljajoči se krivici, zavrženosti, nespoštovanju, sramu ali ponižanju … Potrebno bo govoriti o tem, koliko ste bili v življenju tega sami deležni. Nič ne vemo o preteklosti – ali ste imeli s tem težave že pred zvezo, ali sta v spolnosti poskusila drugače doseči vznemirljivost in vrhunec. Skratka, čeprav nisem specializiran za spolne disfunkcije, je čutiti, da imamo opraviti s težavami pri čustvovanju oz. doživljanju sebe in telesnosti. O tem se lahko zaupate osebnemu zdravniku, da vam razloži morebitno medicinsko ozadje. Pomembno je, da se ne obremenjujete s tem, a kdo ali kaj je kriv(o) za to, kar se vam(a) dogaja, temveč da poskusite to sprejeti, ker so prisotni določeni dejavniki, ki vam preprečujejo funkcionalno čustvovanje in celostno spolno izkušnjo in je morda dinamika, ki to povzroča, globlja in razvojna.

Kar se tiče nadzora nad vedenjem je potrebno spoznati sprožilce vznemirjenosti, stiske in delovati preventivno, vsaj dokler se ne odločite za terapevtski proces (če boste čutili potrebo je najbolje, da se ga udeležita oba). Po opisu sodeč zaznate nemir, potem pa ne morete več uravnati afekta in tako kontrolirati odzivanja oz. vedenja. Vprašanja: kaj se dogaja v vas? Kaj konkretno čutite in doživljate ko se vse skupaj začenja? Kaj je najbolj grozna misel in občutek, ki vas potiska v jezo in bes? Se lahko v tem dogajanju česa spomnite od prej, je kakšna slika, košček spomina, karkoli, kar vas moti pri čustvovanju, razmišljanju in vedenju? Kako je s funkcionalnostjo in težavami na drugih področjih odnosov (poklic, družbeno življenje, primarna družina)? Skratka, potrebno si je na ta vprašanja odgovoriti, bodisi v partnerskem ali pa strokovnem odnosu.

Pomembno je, da se zavedate, da vi niste kriv, grd, nevreden, temveč ste vredni spoštovanja, pozornosti, zaupanja in zadovoljstva kot vsak drug. Ste pa odgovorni za svoje reakcije in povzročeno nasilje, to v vsakem primeru, zato je modro, da ste se lotili izziva. O vseh teh izvorih se je potrebno pogovoriti na varen način in pri tem verjeti, da je stiska rešljiva, ker tudi je. Samo vprašanje odločitve in časa je.

Želim čim bolj učinkovito povrnitev notranjih moči!

[del vsebine je iz redaktorskih razlogov umaknjen]

Priznam, da sem brala zelo površno, ker branje takšnega sestavka enostavno zahteva preveč truda. Tale tvoja agresivnost – pokliči na društvo za nenasilno komunikacijo, kjer se ukvarjajo z nasilnimi ljudmi in ti bodo lahko pomagali. Naučili te bodo, kako svojo jezo skanalizirati na primeren, civiliziran način. Tole, kar ti počneš svojemu dekletu, je kaznivo dejanje, upam, da se tega zavedaš. Poglej si kazenski zakonik, kakšna je zagrožena kazen.

Tukaj se lahko natančno seznaniš, kako deluje društvo:

http://www.drustvo-dnk.si/

Res priporočam! Delajo čudoviti ljudje in se ti ni treba bati obtoževanja in obsojanja.