Sara sem 45 let.Pred nekaj meseci sem se nakako zapletla z nekaj let mlajšim fantom,ki pa si ne želi resne zveze,vsaj tako mi je rekel.Problem je v tem,ker sem se z njim nekoli čustveno zapletla zavedam se,da bi zvezo bilo najbolje prekiniti vendar je težko ,ker sem čustveno navezana.On premišljuje večinoma o spolnosti z mano jaz pa si tega ne želim ampak bi imela človeka,ki bi me imel tudi rad in mi nudil neko toplino in varnost.V življenju sem več ali man razočarana nad vsem ,ker me večinoma poiščejo moški samo za spolnost.Kot otrok sem imela samo mamo z očetom sta se razšla,tudi mama se je zapletala s podobnimi moškimi ,ki so želeli zgolj seks in to je prenašala.Mislim,da sva obe podobni iskale neko bol resnega in odgovornega vendar žal prihajo samo moški s spolnimi potrebami.ker ne najdem pravega vzroka zakaj me obletavajo samo moški ,ki niso resni mi prosim svetujte ,kaj je v mojem življenju narobe in kaj je vzrok.
tudi očim ,ki je živel z mamo me je nagovarjal k spolnosti,kar pa nisem pristala.S tem fantom,ki ni primeren zame ne morem kar tako prekiniti,čeprav vem,da me izkorišča.Kako se naj tega rešim.

Lepo pozdravljeni!

Pri 45 letih ste se zapletli s fantom, ki je mlajši od vas in vi imate občuek, da se druži z vami samo zaradi spolnosti. Lako vam dam samo en nasvet, ki ga čutite tudi sami. Pustite ga in se ne ozirajte več nazaj. Hkrati pa se odločite, da si zlorab na svojem telesu več ne boste dovolili. Imate zelo razlahljane meje na tem področju. Že mama, kot pišete je imela ta model. Morda vas kaj osvobodi,če vam napišem, da niste žrtev preteklosti in imate vso moč, da se odločite drugače. Ko se boste odločili, da ne želite več takšnih moških v svoji bližini, jih tudi več ne bo v vašem življenju. Sliši se preprosto, povezano pa je z vašo jezo in občutkom, da imate resnično dovolj. Ko boste imeli resnično dovolj izkoriščanja in platonskih odnosov z neresnimi moškimi, boste postavili do življenja dugačne zahteve. Dajte si priznanje, da ste vredni več in da želite več. Čemu bi se pri 45 letih še igrali teh otročjih zgodba z moškimi, ki ne znajo odrasti. Naučite se nekaj iz te izkušnje in pojdite naprej. Spremenite pričakovanja in držo. Bodite dama, ste v najlepših leti, ki hitro bežijo in pričakujte od drugih, da vas bodo spoštovali.

Ta moški pa se naj za zadovoljitev svojih potreb znajde sam. Gospa to ni ljubezen, začutite to in ob tem še poskušajte začutiti, kaj pa si vi resnično želite iz srca in temu sledite.

Vse dobro vam želim v prihodnje pa srečno

POzdravljeni,

Glede na naslov odprte teme, se mi je zdelo idelano delati tudi mojo zgodbo z vami. S partenerjem sva skupaj 3 leta in pol. Na začetku je bilo vse lepo in prav, metuljčki in podobno, skratka vroče, kljub manjšim prepirom kar pa je itak v zdravi zvezi normalno. Pred pol leta pa se je pričelo.. S prijateljicami sem se odpravla ven. Prvič v zvezi sem bila zunaj sama. Namen ni bilo popivanje ampak zgolj druženje. Bile smo zunaj, zabavale smo se… Čez nekaj trenutkov pa se, ga zagledala za nekim avtom kako me opazuje. Bilo me je na smrt sram in nisem vedela kaj naj ukrenem. Naj povem, da ni bilo razloga za ne zaupanje saj je bilo vse tako kot mora bit. Tistega večera sem slišala grozne besede, žaljenje. Bila sem prepričana da me bo tudi vdaril. In od takrat naprej se dogaja… Na primer, najino spolno življenje je katastrofa, mogoče sem res kriva jaz ampak od takrat naprej se je zelo spremenil, ni več pozoren do mene, veliko manj časa preživima skupaj, postal je zelo zelo nesramen. In naj povej še za nazaj, da moj odhod ven sem mu sporočila in je dokaj lepo sprejel, potem tako grozno reagiral. Pa naj se vrnem, spolno življenje je na dnu, ne morem se sprostit in v tem uživat, saj že ko ga pogledam se spomnim krutosti, ki mi j je storil. Zelo sem se trudila, da bi stvari izboljšala ampak on ne upošteva najinih pogovorov, obljubi da bo vse okej potem pa je po 3 dneh spet isto *sranje* da se grdo izrazim saj je res katastrofa. Nič ne počneva skupaj, nikamor se mu ne da it. Razumem da ima službo in da je utrujen, ampak tukaj so vikendi, ko bi komot izkoristila čas in kam šla. Postal je grozno pasiven.
Že nekaj časa si pišem tudi z drugimi moškimi in tudi videvam, ampak čisto prijateljsko moj namen ni varanje saj je to nekaj groznega kar lahko človeku storiš. Ampak čudim se sama sebi kako lahko to počnem. Vse skupaj njegovo obnašanje in najin odnos se mi gabi. Nočem pa ga pustit, hočem se trudit imam upanje ampak včasih enostavno ne vidim izhoda. Strah me je kaj bi se zgodilo, ko bi šla narazen,… Ljubim ga ampak mogoče je slabihs tvari bilo preveč , da bi lahko to popravila.
Prosim, da me ne obsojate saj iščem zgolj nasvet, saj ne vem več kako naj se trudim in rešim zvezo. Pravi da mu veliko pomenim in vse, ampak zakaj tega ne kaže več toliko. Boli me, jezna sem, včasih bi ga poslala v tri krasne, … Nevem. Prosim za pomoč

Hvala

POzdravljeni,

Glede na naslov odprte teme, se mi je zdelo idelano delati tudi mojo zgodbo z vami. S partenerjem sva skupaj 5 leta in pol. Na začetku je bilo vse lepo in prav, metuljčki in podobno, skratka vroče, kljub manjšim prepirom kar pa je itak v zdravi zvezi normalno. Pred pol leta pa se je pričelo.. S prijateljicami sem se odpravla ven. Prvič v zvezi sem bila zunaj sama. Namen ni bilo popivanje ampak zgolj druženje. Bile smo zunaj, zabavale smo se… Čez nekaj trenutkov pa se, ga zagledala za nekim avtom kako me opazuje. Bilo me je na smrt sram in nisem vedela kaj naj ukrenem. Naj povem, da ni bilo razloga za ne zaupanje saj je bilo vse tako kot mora bit. Tistega večera sem slišala grozne besede, žaljenje. Bila sem prepričana da me bo tudi vdaril. In od takrat naprej se dogaja… Na primer, najino spolno življenje je katastrofa, mogoče sem res kriva jaz ampak od takrat naprej se je zelo spremenil, ni več pozoren do mene, veliko manj časa preživima skupaj, postal je zelo zelo nesramen. In naj povej še za nazaj, da moj odhod ven sem mu sporočila in je dokaj lepo sprejel, potem tako grozno reagiral. Pa naj se vrnem, spolno življenje je na dnu, ne morem se sprostit in v tem uživat, saj že ko ga pogledam se spomnim krutosti, ki mi j je storil. Zelo sem se trudila, da bi stvari izboljšala ampak on ne upošteva najinih pogovorov, obljubi da bo vse okej potem pa je po 3 dneh spet isto *sranje* da se grdo izrazim saj je res katastrofa. Nič ne počneva skupaj, nikamor se mu ne da it. Razumem da ima službo in da je utrujen, ampak tukaj so vikendi, ko bi komot izkoristila čas in kam šla. Postal je grozno pasiven.
Že nekaj časa si pišem tudi z drugimi moškimi in tudi videvam, ampak čisto prijateljsko moj namen ni varanje saj je to nekaj groznega kar lahko človeku storiš. Ampak čudim se sama sebi kako lahko to počnem. Vse skupaj njegovo obnašanje in najin odnos se mi gabi. Nočem pa ga pustit, hočem se trudit imam upanje ampak včasih enostavno ne vidim izhoda. Strah me je kaj bi se zgodilo, ko bi šla narazen,… Ljubim ga ampak mogoče je slabihs tvari bilo preveč , da bi lahko to popravila.
Prosim, da me ne obsojate saj iščem zgolj nasvet, saj ne vem več kako naj se trudim in rešim zvezo. Pravi da mu veliko pomenim in vse, ampak zakaj tega ne kaže več toliko. Boli me, jezna sem, včasih bi ga poslala v tri krasne, … Nevem. Prosim za pomoč

Hvala

Varanje ni samo fizično.. To da si pišeš in da se videvaš z drugimi moškimi? Partner seveda tudi čuti enako kot ti, da se odmikaš in da nisi iskrena.. Kaj je pravi razlog njegove posesivnosti ne vem.. Preteklost, slabe izkušnje? Mislim pa da je z vajino zvezo nekaj hudo narobe in se bo končala prej ali slej..