rak na mehurju
Pozdravljeni!
Mojemu očetu, ki se počasi bliža 70.letu, se je pred kakšnimi 14 dnevi pojavila kri v urinu. Osebni zdravnik ga je napotil na ultrazvok, tam so odkrili “nekakšno tvorbo” v sečnem mehurju. Sledil je specialistični pregled pri urologu, tam so znova napravili ultrazvok ter intravenzono urografijo. Ugotovili so, da so jetra, ledvica in okoliške bezgavke brez problema. Odkrili so sicer povečano prostato, PSA pa ni bil povečan, zato je prejel zdravila za zmanjšanje prostate (v navodilih piše, da je zdravilo za zdravljenje benignih zadev). Opravili pa so še pregled (ne vem kako se točno imenuje), kjer so mu s posebno cevko oz.kamero pregledali notranjost mehurja. Tam so odkrili cca. 3,5 cm veliko formacijo.
Prejel je le slike, izvide baje dobi po pošti, zdravnik pa mu je povedal le bore malo. Rekli so mu, da ima čez približno en mesec operacijo, po kateri bo nekaj dni ostal hospitaliziran. Zdravnik je sicer še dodal, da je stvar obvladljiva, da pa obstaja velika možnost, da se vse skupaj ponovi.
Ali mi morda lahko na podlagi opisanega poveste, kako bo potekalo zdravljenje? Ni povsem razumel, ali mu bodo na operaciji odstranili celoten tumor, ali le vzeli tkivo in ga nato ponovno operirali? Kakšne so možnosti preživetja v primeru malignega tumorja? Ali je rak lahko že razširjen, kljub temu, da so okoliški organi zaenkrat bp?
Najlepša hvala za odgovor že vnaprej, upam, da mi boste odgovorili čimprej, kajti celotna stvar nas je močno pretresla, zato je negotovost še hujša.
Spoštovani!
Skozi sečnico bodo pri operaciji vstavili podoben instrument kot pri cistoskopiji in “postrgali” spremembo, ki je bila vidna. Ker je instrment malce debelejši, je potrebna anastezija. Koščke tkiva bodo poslali na histološki pregled. Po posegu bo imel nekaj dni vstavljen urinski kateter, toliko, da se urin ponovno zbistri.
Nato je nadalnje zdravljenje odvisno od tega, kaj bo pokazal histološki pregled. Izvid je običajo znan mesec dni po operaciji.
Niste edini, ki ga takšna stvar močno pretrese. Vabim vas, da preberete dve temi o raku mehurja oziroma krvavem urinu na forumu ED, kjer sem pisal lansko leto. Opozarjam vas, da so odgovori tam namenjeni drugemu, zato ni nujno, da bo vaša zgodba potekala enako: prva tema: http://med.over.net/forum5/read.php?277,5761850 , druga tema: http://med.over.net/forum5/read.php?277,5686437
Lepo pozdravljeni! Urološko svetovanje – CenterUROL
Najlepša hvala za odgovor! Sem na internetu prebrala že precej stvari in moram priznati, da nisem nič kaj pomirjena, saj so to običajno zelo resne stvari. Imam pa še eno vprašanje. Kot sem razbrala, je slabša možnost, ki se lahko pripeti ta, da je tumor invazivne oblike, torej se vrašča v mišično steno mehurja. Zanima me, ali je velikost tumorja kaj povezana s tem? Npr. ali je sorazmerno, da če je tumor majhen, da je zgolj površinski, če pa je večji, pa se vrašča globlje? In pa, ali tumorje kaj kategorizirate po velikostnih skupinah in če, kam spada zgoraj opisani tumor (3,5 cm)?
Pa še eno vprašanje, ki me mori že od začetka… po naravi namreč nisem optimist. Ali bi se v primeru, da je rak metastaziran, to najprej videlo na okoliških organih? Ali pa so lahko vsi okoliški organi brez problema, rak pa je npr. že na pljučih? Koliko časa običajno ostane bolniku, v primeru, da je rak razširjen? Še enkrat že vnaprej hvala za odgovore. lp
Spoštovani!
Velikost tumorja, ki raste navznoter v mehur ni nujno in neposredno povezana z vraščanjem v globino. Nekatere tumorje opredeljujemo po velikosti (npr. tumorje ledvic), pri mehurju pa je pomembno to, kako “globoko” v steno mehurja vrašča.
Načeloma pri raku lahko najdemo zasevek v pljučih, drugje pa ne. Zato pa se opravi slikanje pljuč (RTG pc).
Odgovor na vprašanje, koliko časa preostane, lahko da samo bog. Obstajajo ocene, kot je mediano preživetje, vendar jih je mogoče dati šele po tem, ko se opravijo vse preiskave, zlasti ko izvemo, ali sploh gre za rak in za kakšen rak gre (prehodnocelični ali kakšen drugi, gradus – diferenciranost tumorja, izvide slikovnih preiskav).
Ocena urologa, da gre za “obvladljivo” stvar, lahko nakazuje na papilarno raščo, ki morda še ne raste v globino. Torej je zaenkrat smiselno in utemeljeno upanje na zazdravitev in obvladanje bolezni, seveda pa je nujno opraviti predviden poseg in nato ukrepati naprej, glede na izvide.
Lepo pozdravljeni! Urološko svetovanje – CenterUROL
Ponovno pozdravljeni!
Spet imam vprašanje… Očetu so nazadnje rekli, da bo poseg čez predvidoma 3-4 tedne. Minilo je že 3 tedne od pregleda, pa še vedno ni nobene pošte. Operiran bo v Lj. Ali morda kaj veste, kako hitro stvar poteka potem, ko ga o datumu obvestijo? Je to par dni pred operacijo, ali potem od obvestila do operacije traja še nekaj tednov? Ali pri tej vrsti raka npr. časovni razpon nekaj tednov lahko že bistveno poslabša stanje, ali je ta rak bolj počasne vrste?
še enkrat hvala za vaš trud in čas. lp
Spoštovani!
Dobro je, da bo operiran (transuretralna resekcija) v Lj, saj imajo tam največ izkušenj v Slo z morebitno veliko operacijo (cistektomijo), če bi bila kdaj kasneje ta res potrebna in tudi sicer najbolje sodelujejo z onkološkim inštitutom (najbliže je), v kolikor bi bilo kasneje potrebno še dodatno zdravljenje tam.
Glede raka, ali je počasen ali hiter – tega ne more nihče zatrdno napovedati, niti po tem, ko je opravljen histološki pregled. Sedaj pa sploh še ni podatka, za kakšen rak gre (prehodnocelični ali kako drugo obliko), kakšen je gradus in stadij… Če je rak zgolj povrhen (neinvazivni) in nizko agresiven, potem čas ne vpliva, v nasprotnem primeru pa zamik gotovo ne koristi. Raziskave, ki so pokazale pomen relativno hitrega zdravljenja pri raku mehurja, so preučevale čas od postavitve diagnoze mišično-invazivnega raka pa do cistektomije. Torej čas od transuretralne resekcije (od tega, na kar čaka), pa do potem velike operacije (če je ta potrebna) in časi, ki se tu priporočajo, so manj kot 7 ali 12 tednov. Seveda pa se to spremeni (podaljša), če pride vmes zdravljenje na onkološkem inštitutu pred veliko operacijo. Ampak vse to samo, če se dokaže, da gre za mišično-invazivni rak. Torej potem, ko se postavi diagnoza. Diagnoze pa zaenkrat pri vas še ni (diagnoza, na osnovi kateri se lahko odločamo o nadalnjem zdravljenju je histološki izvid – na tega se čaka do 3 tedne po transuretralni operaciji).
Čakalna doba za transuretralno resekcijo se skrajša, če se “voda zapira” zaradi tumorja v mehurju ali tako močno krvavi, da se delajo strdki in to ovira uriniranje.
Pokličite po telefonu osebo, ki ureja sprejeme (ne vem, če je to še sr. Urška če je to na kliniki v Lj) in povejte, na kaj čakate in povprašajte ter poprosite, če se da kaj napraviti. Hkrati razčistite vse podrobnosti, po katerih sprašujete – to je v vsaki bolnišnici drugače. Pri nas npr. se datumi pošiljajo ob koncu meseca: če ste na vrsti na začetku meseca, je to hitro po prejemu obvestila (nekaj dni), če je datum na koncu meseca, potem dobite obvestilo 4 tedne prej. Kakšen mesec pa tudi drugače. Torej sistemi naročanja in organizacija se spreminjajo – pokličite tja, kjer ste naročeni in vprašajte.
Lepo pozdravljeni! Urološko svetovanje – CenterUROL
G.doktor, ponovno pozdravljeni. Upam, da s svojimi vprašanji nisem preveč nadležna, sem pa zelo vesela, da obstaja nekdo kot vi, saj mi je v veliko pomoč, da lahko karkoli vprašam…
Torej, stanje pri nas… Oče naj bi bil v nekaj dneh operiran (morda že jutri), komplicira se, saj se je nekje na ultrazvoku videl neki strdek. Pred operacijo je opravil tudi rtg slikanje pljuč. Slike nisem videla, komentar zdravnice, ki je rtg opravila, ni kazal na nič posebnega. Glede na to, da je bil oče skoraj 30 let strasten kadilec in da ves čas (že od nekdaj) pokašljuje in je hripav, me sedaj skrbi, da bi bilo morda kaj tudi v pljučih. Zdravniki so očitno vse izvide in dokumentacijo pregledali, vendar razen strdka, niso omenili ničesar. Zanima me, kakšna je npr. splošna praksa v primeru, da bi bili vidni zasevki tudi v pljučih? Ali se pacientu to takoj pove, mora izrecno vprašati, ali se najprej opravi transuretalna resekcija in šele potem obravnava pljuča? Oče je imel nazadnje sicer vse izvide krvi, urina povsem v optimalnih vrednostih (kar pa najbrž ne pomeni, da rak morebiti ni razširjen,ali pač?)
Pa še nekaj…preštudirala sem že vse mogoče članke o tem raku, nikjer pa nisem zasledila, kakšna operacija je trasuretalna resekcija za pacienta? Spada to med težje operacije, je okrevanje težko? Najbrž mora kar nekaj časa počivati, kakšno kopanje v morju je najbrž prepovedano?
Najlepša hvala za odgovor že vnaprej,..
Spoštovani!
Zdi se, da se vas je dogajanje precej dotaknilo in vas prizadelo. Navajate več vprašanj, ki medsebojno ali z opisanim primerom morda sploh niso povezana. Bojim se celo, da gre za mešanje čisto različnih stvari, od katerih nekatere nimajo nobene povezave z opisanim primerom.
Naprimer omenjate kajenje. Kaditi mora pač prenehati, saj je kajenje pomemben dejavnik tveganja za razvoj raka mehurja. Pljuča pri tem niso neposredno povezana. Pred vsako narkozo pri starejših od 50 let se opravi slika pljuč, da se vidi, da lahko prenese anastezijo (narkozo) – ne glede na to, kaj se operira.
Če bi bil sum na razširjen rak, potem ga ne bi operirali. Opravili so preiskave in videli, da ni. Torej je tu zaenkrat zaključena zgodba. Predvsem pa dokler ni histološkega izvida, sploh ne vemo, ali in za kakšen rak gre, če sploh gre za rak mehurja. Šele, če bo potrjeno, da gre za raka mehurja, se bo mogoče pogovarjati o tem, ali je potrebno ugotoviti, da ni morda že razširjen (če bo npr. povrhnji, potem to ni pomembno, saj se tak ne razširi, dokler ostaja povrhen in ostajamo pri kontrolah samo mehurja; če pa bo globok ali invaziven, visokega gradusa, potem šele pride vprašanje o tem, ali bi potencialno lahko bil kam razširjen).
Transuretralna resekcija sprememb v mehurju poteka na enak način kot cistoskopija, samo da traja nekoliko dlje in se opravi z nekoliko debelejšim inštrumentom, zato je potrebna neka vrsta anestezije. Pač “od znotraj” se postrga spremembe in koščke pošlje na histološki pregled. Potem se v mehur vstavi kateter, ki se ga odstrani čez nekaj dni (ko neha krvaveti – pri postrganju spremembe se pač rani in te ranice še malce krvavijo nekaj dni) in nato gre domov ter čaka na histološki izvid. Po tem posegu se vsaj mesec dni odsvetuje dvigovanje zelo težkih bremen ali težja fizična dela, pri katerih pride do močnega napenjanja, zaradi katerega bi lahko začasno ponovno zakvavel. Ne vidim pa razloga, zaradi katerega ne bi mogel po odstranitvi katetra in če ni vnetja (npr. dva tedna po posegu) opravljati pisarniških del v službi ali se kopati v morju. Če bi se izkazalo, da gre za povrhnji rak mehurja, potem je velika verjetnost, da se bo to ponavljalo, torej bo tako operacijo “dal skozi” lahko še velikokrat v življenju in se bo sčasoma na postopek navadil. Čeprav je vsaka, še najmanjša operacija podvržena potencialnim zapletom in možnim neljubim posledicam, ki se jim nikoli ne moremo z gotovostjo vnaprej izogniti (npr. zapleti v zvezi z vnetjem in draženjem mehurja po posegu), gre načeloma vsekakor za manjšo in lažjo operacijo.
Ključno vprašanje je, kaj bo pokazal histološki izvid.
Lepo pozdravljeni! Urološko svetovanje – CenterUROL
Spoštovani!
Nikakor vam ne morem pojasniti, za kaj gre. 100% vam tega nihče niti po pregledu, kontrolni cistoskopiji in dodatnih preiskavah ne more zagotoviti. Organizem ni stroj, medicina ni eksaktna veda, čeprav marsikdo danes pričakuje od zdravnikov isto kot od mehanikov – popravilo pokvarjenega dela – tako ne gre in najbrž nikoli ne bo šlo.
Lahko zgolj domnevamo različne stvari.
Če ni vnetja (prva misel) ali kakšnih drugih stanj po operaciji – še celjenje (kdaj pa so vam odstranili kateter, kako dolgo ste jemali antibiotik?), bi glede na vaš opis lahko posumil, da je bilo pri posegu morda potrebno resecirati ostij – mesto kjer v mehur vstopa cevka iz leve ledvice. Saj res – kje pa vas boli? Levo ledveno ali kar tako? Tako bi – če ta bolečina pri uriniranju sega navzgor in levo – lahko bila posledica zatekanja urina navzgor v ledvico – če ste pač imeli tumor na takem mestu.
Po vsaki operaciji vedno pravimo pri odpustu iz bolnišnice: V primeru težav kontrola takoj! Torej – če ste 14 dni po operaciji (torej npr. teden dni po odpustu iz bolnišnice) naleteli na bolečine tam, kjer ste bili operirani, je najbolj osnovna stvar, da boste takoj odšli nazaj, povedali svoj dvom in ga razčistili.
Verjetno bodo kontrolirali urin, morda vam bodo svetovali ultazvok in če bo res problem v “refluksu”, bo morda potrebno počakati in se na te težave navaditi za kar nekaj časa (npr. kakšno leto) – najprej na histološki izvid (cca. 2-3 tedne po op) in potem videti, kako naprej (za kakšen tumor je šlo…). Seveda pa je osnovno, da se izključijo morebitni drugi vzroki vaših težav. Torej vsekakor pot pod noge – najprej k osebnemu zdravniku (analiza urina, Sanford) in nato po njegovih navodilih.
Lepo pozdravljeni! Urološko svetovanje – CenterUROL
Ponovno se vam oglašam z mal razlage o mojem problemu.Težava z bolečim in pekočim uriniranjem se je pri meni začela 10dni po opraciji.Med tem sem bila pri osebnem zdravniku,in je dal analizirat urin.Prvi izvid U-Sed bakterije malo;okr ogle. dobila sem Ciprobay 500 mg.Po poslabšanju drugi izvid U-Sed Erci.sveži 0-5,Erci-izluščeni o-5,Lkci 11-20,Sluz prisoten,Bakterije številne.Dobila sem Pancef 400 mg.Ni izboljšanja.Tretji izvid danes U-sed Erci.sveži številni,Erci-izluščeni številni,Lkci številni Bakterije številne. Pijem veliko.V bolnišnici sem dobivala pred in po operaciji antibiotike v žilo,nato še tri dni z inekcijo (bila sem operirana na zaklopkah in imela dva infakta).Osebnemu zdravniku sem pokazala odpustni izvid.Histoloških izvidov še nisem dobila. Lepo vas pozdravljam.
Spoštovani!
Če prav razumem, ste preizkusili že nekatere najpogosteje uporabljene antibiotike, kljub temu pa so še vedno prisotne številne bakterije v urinu in težave. Torej je jasno, da je naslednja stvar urinokultura po Sanfordu, lahko tudi večkrat ponovljena, da se ugotovi, katere bakterije so problem in se te potem zdravi. Pogosto je potrebno biti pri tem v bolnišnici ali pa jo vsak dan obiskati za infuzijo antibiotika, ki ni na voljo v tabletah. Npr. v MB imamo praktično ves čas kakšnega pacienta na listi, ki enkrat dnevno pride na oddelek, kjer prejme infuzijo antibiotika, ki ga ne more dobiti drugače, da mu tako zdravimo uroinfekt.
Lepo pozdravljeni!
Pozdravljeni
Ponovno se vam oglašam.Upam da nisem preveč nadležna.Pri meni tudi tretji antibiotik (tavanic)ne pomaga kaj dosti.Zdravnica mi dala na analizo urina Sanford.Dobila sem pa patohistološki izvid. Diagnoza je papilarna urotelna neoplazma niskega malignega potenciala (PUNLMP),ker mi ni uspelo dobiti nobene razlage pri ulogogu vas prosim za vaše mnenje.
Lepo pozdravljeni in hvala za vaš odgovor.
Spoštovani!
Glede draženja je treba dati času čas in seveda preveriti občutljivost bakterij na antibiotik (po potrebi ponoviti Sanford, če bo negativen, če bo pozitiven, pa ga po jemanju antibiotika na vsak način ponoviti in preveriti ozdravitev).
Papilarna urotelna neoplazma nizkega malignega potenciala je najboljše, kar se je lahko v tem primeru pokazalo. Gre za povrhnje papilome – rizik, da bi lahko napredovali v raka (zasevali in s tem ogrozili življenje), je zelo majhen (ga skoraj ni). Menim, da jih ne moremo označiti niti s TaG1 (torej najblažjo različico raka mehurja), temveč, če je res ta diagnoza, govorimo o ne-rakavih izrastkih v mehurju. Torej, če gre res za PUNLMP, sploh ne gre za raka. Lahko pa se ti papilomi ponavljajo, predvsem pa vsakič, ko (če) se ponovijo, ne moremo vedeti, ali gre spet za to (PUNLMP) ali za kaj resnejšega (na primer povrhnji rak mehurja).
Predvsem predlagam, da zdravo živite, ne kadite (to je najpomembnejši dejavnik tveganja na področju mehurja), uživate zelenjavo iz družine križnic (zelje, brokoli, cvetača…).
Verjetno vas bodo povabili na cistoskopske kontrole – le tako lahko namreč vidimo, če so se papilomi ponovili in jih sproti odstranjujemo, kar je pomembno (ponavljam), saj nikoli ne moremo biti prepričani, da gre res za PUNLMP in ne morda za degenaracijo le-te v kakšno resnejšo obliko. Tudi, če se bodo papilomi v mehurju ponavljali, vam želim, da ostanejo vedno PUNLMP.
Lepo pozdravljeni!
Lepo pozdravljeni.
Po številnih prestavitvah, zaradi stavke itd., je bil oče prejšnji teden v četrtek končno operiran in bil v ned.odpuščen. Operacijo je uspešno prestal, zapletov ni bilo. Težav z uriniranjem nima, vendar se občasno še vedno pojavi kakšna kapljica krvi. Je to še normalno oz. kdaj naj bi se to prenehalo? Ob odpustu sicer ni prejel nikakršnih navodil…
hvala za informacijo in lep dan.
Spoštovani!
Kakšna kaplja krvi ni problem, če bi se pojavil večji strdek ali bi polulal kakšen košček tkiva, tudi ni problem – problem bi bil, če bi mu kakšne strdek zaprl izhod iz mehurja in preprečil uriniranje. V tem primeru bi se pač vrnil in bi za dan ali dva še dobil kateter. Važno je, da lahko mehur dobro izpraznjuje. Svetuje se še kakšen teden relativni počitek, to pomeni, da ne dviguje težjih bremen. Uživa naj relativno veliko tekočine, tako da polula vsak dan vsaj 1.5 do 2 litra urina – tako da se mehur dobro izpira.
Ključno je, da se v cca. 3 – 4 tednih po operaciji seznanite s histološkim izvidom in nato ukrepate od tam naprej.
Lepo pozdravljeni!
Lepo pozdravljeni!
Po dobrem letu vas spet potrebujem za nasvet.Lani sem bila operirana na mehurju
in diagnoza je bila PUNLMP.Sedaj pri tretji cistkopiji je urolog ponovno odkril manjše
recidive,izgledajo low grade.Urolog mi je na hitro razložil in me naročil za operacijo,
še prej pa moram opraviti IVU-INTRAVENSKO UROGRAFIJO.Mene pa zanima kaj
sedaj to pomeni.
Hvala za informacijo in lep dan.
Spoštovani!
Sprašujete, “kaj sedaj to pomeni”? To pomeni, da najbrž ni nič resnega, tako kot ni bilo prejšnjič. Šlo je za papilom, ki pa jih je smiselno odstraniti, ker le patolog lahko po pregledu pod mikroskopom zagotovi, da so nenevarni papilomi in ne kaj, kar bi vas potencialno lahko ogrožalo.
PUNLMP pomeni papilarna urotelna neoplazma z nizkim (low) malignim potencialom – torej izrastek, za katerega je skrajno malo možnost, da bi zaseval – deloval kot rak. Ker pa nikoli ne moremo zagotovo vedeti, da bo tako tudi še vnaprej in ker je jasno, da je vaša sluznica mehurja nagnjena k temu, da na njej rastejo izrastki – papilomi – so potrebne kontrolne preiskave in sprotno odstranjevanje tistega, kar ponovno zdraste.
IV urografija je preiskava, s katero poskušamo ugotoviti, da ni kje v votlem sistemu ledvica ali v sečevodih še kakšnega gnezda takih papilomov – če so, jih je potrebno odstraniti, da ne bi napredovali v raka in da ne bi “sejali” svojih celic v mehur.
Kaj lahko sami napravite, da zmanjšate ponavljanje papilomov na mehurju. Najprej popolno prenehanje kajenja, če kadite. To je najpomembnejši dejavnik tveganja. Kajenje je manj povezano z rakom pljuč kot z rakom mehurja. Absolutno torej ne kaditi.
Kaj še? Izogibanje kemikalijam. Hrana iz družine križnic, po možnosti presna (zelje, brokoli…). Dovolj tekočine.
In seveda, pomembno je, da se ne opustijo kontrole, da se ne bi spregledali papilomi, če bi nenadoma začeli postajati bolj resni.
Lepo pozdravljeni!
Lepo pozdravljeni.
Jaz bi vas rada vprašala glede mojega očeta, ki je star 70 let. Že dva meseca se mu pojavlja kri na urinu. Zdravnika je že obiskal, da mu je že dvakrat predpisal antibiotike, po katerihmu ni nič boljše. pravi, da bolečin pri uriniranju nima. Lani je bil na RTG mehurja in ta sta bila vidna dva konkrementa v urinotraktu.
Kaj nam svetujete?
Lp