rak na mehurju
Spoštovani!
Zdravljenje vsake bolezni, še posebej pa raka, je stvar razmisleka in odločitve med bolnikom, bolnikovimi svojci in zdravnikom. Zdravnik pri predlaganju zdravljenja upošteva vse, kar je dotedaj zvedel o bolniku, kar je zelo veliko, še posebej, če ga je operiral in skrbel zanj na bolnišničnem oddelku, ga torej nekaj dni vsak dan videval, se o njem posvetoval s kolegi in s specialisti drugih strok (radiologom…). Temu se niti od daleč ne morejo približati nekakšna mnenja na osnovi nekaj vrstic, zapisanih na internetu, ki so lahko povsem zgrešena.
Svoje mnenje o terapiji sem že napisal v zgornjih sporočilih. Parcialna cistektomija je vsekakor relevantna terapevtska metoda, o kateri so nam starejši, danes upokojeni ali tik pred upokojitvijo urologi pogosto govorili z otožnostjo in razočaranjem, da je za nekaj časa marsikje izginila iz vsakodnevne prakse. Vsekakor gre za eno od možnosti, čeprav dandanes to ni standardna metoda, vendar tudi potek bolezni ni standarden, saj je šlo za daljčasa trajajoče okrevanje, zaradi katerega se zdi, da so v dvomih glede ponovnega TURa, verjetno so v dvomih tudi glede cistektomije – kako bi jo bolnik sprejel, ali bi jo itd… Sam sem dosedaj napravil zgolj eno parcialno cistektomijo, pa še to že pred leti, zato vam s konkretnimi odgovori na vprašanje, kaj lahko pričakujete po posegu, v tem primeru ne morem odgovoriti in ne želim ugibati.
Verjamem, da če dobro razmislite, boste ugotovili, da je postavitev vprašanja “Ali je to v redu” preko interneta na forumu zelo neprimerna – saj ne gre za enostavno stvar in prek interneta niti teoretično ne morem imeti dovolj podatkov, da bi se lahko do takega vprašanja kakorkoli opredelil. Ne samo, da druga mnenja v takšnih zadevah stanejo veliko več kot 100 eur. In tisti, ki daje “drugo mnenje” dejansko lahko napiše marsikaj. Zavedati se morate, karkoli že bo – tisti, ki vam bo zdravljenje predlagal – če je v bolnišnici, kamor regionalno spadate, s tem na nek način prevzema odgovornost, da bo za bolnika skrbel do smrti, kakorkoli se bo že stvar razpletala. Nekda od daleč vam lahko napiše marsikaj in se dala pametnega – ampak v praksi boste z očetom vezani na zdravnika in bolnišnico, kjer ga zdravijo – ne dajte jim občutka, da jim ne zaupate. Če že, se posvetujte z drugimi urologi v isti bolnišnici ali pa prosite za mnenje uro-onkološkega konzilija pri Onkološkem inštitutu – to – torej vaša regionalna bolnišnica in uro-onkološki konzilij OI sta v Slo edini merodajni ustanovi – kakorkoli se bo bolezen razpletala, boste v končni fazi odvisni od obravnave in pomoči, ki jo boste dobili pri njih. Zato se posvetujte z njimi in se držite njihovih navodil ter ne pretiravajte z iskanjem subjektivnih mnenj na osnovi delnih podatkov na internetu, ki vas lahko samo zavedejo. Takim stvarem ta forum ni namenjen.
Lepo pozdravljeni! Urološko svetovanje – CenterUROL
Pozdravljeni.
Po dolgem času se vam oglašam. danes je bil oče na cistoskopiji.
Izvid je naslednji: Prostatična sečnica je dolga 4 cm in je zmerno utesnjena. Sluznica mehurja je rožnata, ostija ortotopna, špranjasta, za levim ostijem je angiektazija, od nje nekoliko medialno je nova tumorska sprememba velika 1 cm, širokobazna bolj sploščena. vidna je tudi sprememba na sluznici na zadnji strani levo paramedialno.
ZDRAVLJENJE: Indicirana je radikalni cistektomija in derivacija urina po Brickerju.
Očeta zanima kaj to točno pomeni?
Hvala in lep dan
Spoštovani!
Gre za zelo resno in zelo težko operacijo, pri kateri se prereže (če se dela odprto, lahko se dela tudi laparoskopsko – v Slovenj Gradcu) trebuh nad popkom in vse do sramnične kosti. Odstrani se mehur v celoti in prostata ter semenski mešički in bezgavke v okolici teh organov. Sečevoda (cevki, ki vodita urin iz ledvic v mehur) se napeljeta v izolirano vijugo končnega dela tankega črevesa, ki se izpelje na kožo v desnem spodnjem delu trebuha kot stoma (to je tako imenovani Bricker). Torej črevo se pred prehodom v debelo črevo prereže, 30 cm se ga porabi za to, da se vanj na eni strani našijejo sečevodi, drugi del pa se odpira na kožo – stoma. Ostalo črevo se spoji nazaj. Torej po tej operaciji ne lula več skozi penis, temveč ima na trebuhu vrečko na stomi, ki si jo na nakaj ur izpraznjuje, dnevno pa menja (nalepi drugo na kožo – vtipkajte v Google “društvo stomistov” ali “ILCO” – pri njem bo šlo za odvajanje vode, blato bo še vedno – če ne bo kakšnih zapletov po operaciji – odvajal normalno skozi rektum).
Seveda o izlivu semena po tej operaciji tudi ni govora. Teoretično bi bil seks (erekcija) mogoč z uporabo erekcijske črpalke ali injekcije v penis neposredno pred odnosom.
V bolnišnici je najmanj 14 dni po operaciji, nič posebnega pa ni, če traja tisto osnovno okravanje v bolnišnici tudi mesec dni. Velikokrat po tej operaciji (v prvih 14 dneh) pride do zapletov, zaradi katerih so potrebne še dodatne operacije.
Zakaj bi se človek podal v nekaj tako hudega? Zaradi preživetja. Zato, ker je rak mehurja nekaj zelo hudega. Čeprav ne moremo z gotovostjo napovedati, kaj točno se bo pri posameznem bolniku zgodilo, v grobem velja, da bo v 1/3 primerov bolezen napredovala, ne glede na to, kaj napravimo, v 1/3 primerov bi šlo tudi brez te operacije, v 1/3 primerov pa ta operacija reši življenje. In to kratkoročno – gledamo časovni okvir 3-5 let! Namreč, če gre za resen rak mehurja, ki se ga ne zdravi tako, kot je opisano, je kar 50% tveganja za smrt v času 5 let zaradi raka. Zaradi navedenega se (za razliko od raka prostate, kjer radikalne operacije ne delamo pri starejših od 75 let) za radikalno cistektomijo (ob zavedanju vseh zgoraj navedenih rizikov), odločamo tudi pri starejših od 75 let – če so le toliko sposobni, da obstaja realna možnost, da operacijo prenesejo. Čeprav rak mehurja ponekod poskušajo zdraviti tudi z obsevanjem (ob hkratni kemoterapiji), je (za razliko od raka prostate, ki je občutljiv na obsevanje), rak mehurja na obsevanje rezistenten. Ta varianta (ohranjanje mehurja) bi prišla v poštev, če na kontrolni cistoskopiji ne bi našli ponovitve bolezni – vi pa opisujete, da je bolezen ponovno vidna.
Še nekaj je pri raku mehurja drugače od raka prostate – pri raku prostate večinoma rečemo – razmislite in se odločite – imate čas nekaj mesecev, pol leta ne bo nič spremenilo. Za rak mehurja pa je drugače – pri raku mehurja se bolj mudi in smo velikokrat prepozni.
Skratka – če je ta operacija potrebna, ne oklevajte. Poučite se o stomah (društva ILCO in podobna), prenehajte kaditi če kadite, izboljšajte fizično kondicijo z vsakodnevnimi sprehodi in dihalnimi vajami, prehrani dodajte Prosure (izboljša prehransko kondicijo bolnika z rakom) in upajte na čimprejšnjo uspešno operacijo.
Lepo pozdravljeni! Urološko svetovanje – CenterUROL
Spoštovani!
Oglašam še po štrrih mesecih. takrat je bil namreč moj pče operiran. Moram reći, da je po operaciji kar hitro okreval.
Zadnje dni pa ga boli (močno špika) v predelu, kjer je stoma. Je to normalno po štirih mesecih ali je boljše, da obišče zdravnika. Ponovni pregled pri urologu ima namreč šele decembra.
Hvala in lep pozdrav!
Spoštovani!
Po tako težki operaciji lahko pogosto prihaja do večjih ali pa manjših zapletov ali zgolj prehodnih neprijetnosti. Če se brez težav hrani, ima apetit in odvaja blato, trebuh je mehak, redno odvaja urin – je urina v vrečki enako in dovolj, potem dobro kaže. Potem je potrebno ugotoviti še, da ni zastoja v ledvicah. Namreč zapleti so vedno mogoči, najprej pomislimo na možno zaraščanje – oženje stome – kar bi lahko pripeljalo do zastajanja urina v ledvicah in bi zahtevalo ukrepanje. Mogoči so tudi številni lokalni zapleti v zvezi s stomo – rane, vnetja, alergije… – te pogosto uredi stomaterapevtka – izkušena oseba, navadno medicinska sestra iz podjetja (trgovine), ki ga oskrbuje z materialom za stomo – vrečke, podloge… Ali pa se posvetuje s sotrpini iz enega društev stomistov (ILCO), ki imajo tudi uradne ure in pogosta srečanja.
Če ne gre za lokalni problem (tu se obrnete na stomaterapevtko – če sedaj dobiva – kupuje – pripomočke pri lekarni ali podjetju, je smiselno ugotoviti, ali je na vašem področju kakšen drug dobavitelj), potem pa se obrnete najprej na osebnega zdravnika, ki bo ocenil, ali je potreben nujen pregled pri specialistu.
Zapleti po taki operaciji niso nič posebnega, so običajni in pričakovani. V službi smo zato, da jih rešujemo. Torej če je problem in če stomaterapevtka ne ve pomagati, pojdite do osebnega zdravnika, da se odloči, ali je potrebna nujna napotitev naprej.
Pozdravljeni!
Moj oče je bil avgusta 2011 operiran zaradi karcinoma nizke stopnje malignosti na mehurju. Zaradi ponovitve je bil operiran še decembra 2011. Obe operaciji sta bili opravljeni skozi sečnico, enkrat v splošni, enkrat pa pod lokalno anestezijo.
Oče je diabetik, ima povišan pritisk, holesterol in trigliceride, leta 2011 so mu ugotovili cisto na eni izmed ledvic, star je 59 let.
2 tedna nazaj je obiskal svojo osebno zdravnico zaradi bolečega in krvavega uriniranja. Predpisala mu je antibiotik Ciprobay (mislim, da se tako napiše) in napotnico za urologa, kjer so mu po pregledu rekli, da ga bodo poklicali na operacijo (diagnoza: v mehurju polno papilomov, verjetno tudi na prostati). Stanje se po antibiotični terapiji ni izboljšalo, v četrtek je imel celo povišano temperaturo (38,7), zato je v petek ponovno obiskal svojo osebno zdravnico, ki ga je napotila v bolnišnico, kjer so ga zadržali. Temperatura mu kjub I/V dajanju antibiotika ni padla, vse dokler ni v soboto prejel I/V analgin. V nedeljo, torej danes, so mu menjali antibiotik in zdaj prejema garamicin. Čudi me, da so mu antibiotik zamenjali šele po 2 tednih, čeprav ni bilo izboljšanja. Mi lahko razložite zakaj?
V teh treh dnevih so mu vsakodnevno 2x vzeli kri, rezultati pa vsaj po moje niso dobri. Vsak dan so višje vrednosti kreatinina in sečnine (ne vem točno za koliko, mislim pa, da kar precej), kar me najbolj skrbi. S-CRP in S-GF nista določljiva, kar verjetno pomeni, da sta vrednosti kar precej povišani. Poleg tega je povišana še glukoza, levkociti, znižani pa so natrij in trombociti (verjetno zaradi krvavitev, ne?).
Danes je imel vrtoglavico in precej znižan pritisk (92/56), čeprav ima drugače pritisk povišan. Je vrtoglavica od znižanega pritiska?
Urin je vsak dan slabši. Vedno temnejši, vijoličen.
Pri vsem skupaj me je najbolj zmotilo slepo dajanje antibiotika kar 2 tedna, čeprav se je stanje slabšalo. Zdaj čaka na operacijo odstranitve mehurja in prostate.
Zanima me, v kolikšnem času in kako je možno spraviti vrednosti, ki kažejo na delovanje ledvic, na normalo? Verjetno prej operacija ni možna? Vem, da je dajanje prognoze nemogoče, vendar me vsaj na grobo zanima vaše mnenje.
Lep pozdrav!
Spoštovani!
Kot ste že sami napisali, je ocenjevanje prognoze prek spleta nemogoče. Navedli ste kar precej podatkov, seveda pa tistih, ki bi lahko razjasnili dogajanje v zadnjem času ni toliko, da bi se lahko opredeljeval.
Glede antibiotikov. Antibiotik ciprofloksacin velja za “močnejšega” in torej velja za praktično najboljšo variatno. Res pa je, da rezistenca bakterij nanj, tako kot na vse antibiotike, narašča. Se pravi, da je vsevečkrat potrebno skupaj s predpisom antibiotika odvzeti urinokulturo na Sanfrod, da se ugotovi, na kateri antibiotik so bakterije občutljive. Žal pa Zavarovalnica daje zdravstvu vse manj in ne vse več denarja, tako da je možno pošiljati vse manj in ne vse več Sanfordov. Tako da – ni običajno, da bi to pošiljali dokler je bolnik doma. Ko pa je v bolnišnici, pa se pošlje, traja nekaj dni, da pride izvid. Antibiotikov se ne menjuje kot bombonov, če ni jasnega razloga. Potem, ko je v bolnišnici in če se je razvila sepsa, lahko traja tudi teden dni, da se vročinsko stanje kljub ustreznemu antibiotiku sanira.
Glede trenutnega dogajanja se ne morem opredeljevati. Opozorim lahko le na splošen problem raka mehurja – zakaj je to najdražja rakava bolezen? Zato, ker zahteva pozorno spremljanje – redno ponavljanje cistoskopij na 6-9-12 mesecev. Če je imel leta 2011 opravljene odstranitve tumorjev, je pomembno, da svojci vedo, da je potrebno vsaj po enem letu (če je šlo za povrhnje papilome – Ta) in redno naprej ponovno opraviti kontrolno cistoskopijo. Cistoskopija je relativno boleča, zato se je bolniki pogosto izogibajo in kot velikokrat v medicini se ravno zato, ker bolnik ne opravi kontrole, pogosto samovoljno, ker je noče, ker je lahko boleča in neprijetna, pojavijo zapleti.
Krvavitev je zaradi povrhnjega raka mehurja zelo redko problem, če je se kaže z znižanim hemoglobinom. Krvavitev pri raku mehurja praktično nikoli ni razlog, da bi moral v bolnišnico – krvavitev v urinu je potrebno razjasniti, ni pa to vzrok, da bi moral biti bolnik hospitaliziran.
Znižani trombociti in natrij kažejo na sistemsko dogajanje, součinkovanje več bolezni – sladkorna, lahko še kaj drugega, verjetno vnetje… Vprašanje, kaj je pri bolniku trenutno v ospredju – problem ponovitve tumorjev mehurja ali pa kakšna druga internistična bolezen, ki se je pojavila ali poslabšala ravno v tem času.
Lepo pozdravljeni!