Inštitut za nutricionistiko je v januarski številki ugledne znanstvene revije Journal of Food Composition and Analysis objavil rezultate raziskave, v kateri je bila pod drobnogledom kakovost v Sloveniji dostopnih prehranskih dopolnil v obliki šumečih tablet.
Med potrošniki priljubljene: vitaminsko – mineralne šumeče tablete
Vitaminsko-mineralne šumeče tablete so med potrošniki priljubljene zaradi enostavne uporabe, in nekateri potrošniki jih lahko jemljejo redno in dolgotrajno. Kljub temu da gre za pogosto uživane izdelke, so podatki o njihovi kakovosti še vedno zelo omejeni.
Na Inštitutu za nutricionistiko so v raziskavo vključili 71 prehranskih dopolnil v obliki šumečih tablet s slovenskega trga. Analizirana je bila vsebnost:
- vitaminov C, D in B12 in
- mineralov kalcija, magnezija, železa in cinka.
Izmerjene vrednosti so bile primerjane z označenimi na embalaži, referenčnimi prehranskimi vrednostmi ter dopustnimi zgornjimi mejami vnosa.
Kaj so pokazali rezultati raziskave?
Pokazali so, da se dejanska vsebnost kemijsko stabilnih mineralov v šumečih tabletah večinoma ujema z deklarirano, precej večje odstopanje pa je bilo ugotovljeno pri kemijsko bolj nestabilnih vitaminih, še posebej vitaminu D. Slednji je bil izven dovoljenih tolerančnih meja kar pri četrtini izdelkov.
Pri več kot polovici izdelkov pa je vsaj eno mikrohranilo presegalo referenčne vrednosti za vnos hranil, kar lahko pri kombiniranem uživanju več prehranskih dopolnil predstavlja tveganje za previsoke dnevne vnose.
Vitamin D: nekateri izdelki vsebovali le četrtino navedenega odmerka
Po besedah dr. Maše Hribar iz Inštituta za nutricionistiko so v raziskavi preizkušene šumeče tablete kupili na tržišču kot običajni potrošniki, laboratorijske analize pa je izvedel akreditiran laboratorij v tujini. “Pri 11 odstotkih analiziranih izdelkov vsaj en vitamin ali mineral pomembno odstopal od deklarirane vrednosti, in sicer izven dovoljenih tolerančnih meja. Medtem ko je bila dejanska vsebnost kemijsko stabilnih mineralov večinoma skladna z deklarirano, precej večji izziv predstavljajo kemijsko bolj občutljivi vitamini. Odstopanja so bila ugotovljena predvsem pri vitaminu D, ki je bil vsebovan v 21 analiziranih izdelkih. Skoraj pri četrtini (24 odstotkov) je vsebnost tega vitamina bistveno odstopala od označene. V večini teh primerov je šlo za znatno nižje vsebnosti od označenih.“
Prenizke vsebnosti vitamina D v prehranskih dopolnilih lahko predstavljajo tveganje za zdravje, pa je opozoril prof. dr. Igor Pravst iz Inštituta za nutricionistiko: “Ker ima v Sloveniji pozimi skoraj štiri petine prebivalcev pomanjkanje vitamina D, je NIJZ pred kratkim predstavil prve slovenske smernice, s katerimi se med oktobrom in aprilom priporoča splošno dopolnjevanje prehrane z vitaminom D. Če posameznik za dodajanje izbere neko prehransko dopolnilo, seveda logično pričakuje, da izbran izdelek vsebuje na označbi navedeno količino vitamina. V naši raziskavi so posamezni analizirani izdelki vsebovali le četrtino pričakovane količine vitamina D. Uporabnik takšnega izdelka zmotno misli, da je zaščiten pred pomanjkanjem, v praksi pa temu ni tako. O ugotovitvah raziskave je bil zato že pred javno objavo rezultatov obveščen Zdravstveni inšpektorat. Slednji je v lanskem letu izvedel tudi neodvisni nadzor številnih prehranskih dopolnil z vitaminom D, v katerem so prav tako našli več prehranskih dopolnil s prenizko vsebnostjo vitamina.“
Rezultat nadzora je bilo več odpoklicev prehranskih dopolnil.
Tveganja za previsoke vnose hranil
Raziskava Inštituta za nutricionistiko je dodatno pokazala, da je 55 odstotkov obravnavanih šumečih tablet vsebovalo vsaj eno mikrohranilo v količinah, ki so presegale priporočen referenčni dnevni vnos. Še posebej pri kombiniranem uživanju več prehranskih dopolnil to lahko predstavlja tveganja za previsoke dnevne odmerke, je še opozorila dr. Maša Hribar in dodala, da je bila pri 18 odstotkih obravnavanih šumečih tablet tudi presežena dopustna zgornja meja vnosa magnezija.
Pomanjkljivo označevanje in neskladna raba zdravstvenih trditev
Rezultati so pokazali tudi pomanjkljivosti pri označevanju prehranskih dopolnil. Pri 14 odstotkih obravnavanih izdelkov kemijske oblike vsebovanih vitaminov ali mineralov niso bile jasno opredeljene, kar zmanjšuje transparentnost in potrošnikom otežuje informirano izbiro.
V enakem obsegu je bila ugotovljena tudi neskladna raba zdravstvenih trditev, kar povečuje tveganje za neustrezno oziroma prekomerno rabo tovrstnih prehranskih dopolnil in predstavlja zavajanje potrošnikov.
Boljši obeti z novo zakonodajo?
Potrošniki prehranska dopolnila pogosto dojemajo kot preprost in varen način dopolnjevanja prehrane, vendar pa stanje na tržišču kaže, da kakovost prehranskih dopolnil ni samoumevna, opozarja prof. dr. Igor Pravst. “Podatki kažejo, da so na tržišču tako zelo kakovostna, kot tudi neustrezna prehranska dopolnila. Strokovnjaki na to opozarjamo že dolgo časa. Upam, da si končno lahko obetamo tudi premik v pravo smer, ki bo potrošnikom olajšal informiran izbor kakovostnih izdelkov. Nov Zakon o varni hrani in krmi kot bistveno novost za prehranska dopolnila uvaja postopek prve prijave pred prvim dajanjem na trg. Zakon na novo uvaja tudi pojem oglaševalskega sporočila za prehranska dopolnila v vseh sredstvih javnega obveščanja za namen varovanja javnega zdravja ter daje pristojnim organom zakonsko podlago za učinkovitejši nadzor,” dodaja.
Potreba po nadzoru nad kakovostjo prehranskih dopolnil
Raziskava izpostavlja pomembnost ustreznega nadzora nad kakovostjo prehranskih s strani proizvajalcev, hkrati pa potrjuje ustreznost zaostrovanja zakonodaje na tem področju. Januarja 2026 se je namreč v Sloveniji začel uporabljati nov Zakon o varni hrani in krmi, ki prinaša večje spremembe tudi na področje proizvodnje in trženja prehranskih dopolnil.
Raziskava je bila izvedena v okviru raziskovalnega programa Prehrana in javno zdravje, financiranega s strani Javne agencije za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost.
Vir in literatura:
- Prehrana.si, Nova raziskava razkriva izzive kakovosti prehranskih dopolnil. Dostopno na: https://www.prehrana.si/novica/902-raziskava-izzivi-na-podrocju-kakovosti-prehranskih-dopolnil. Zadnji dostop: Januar 2026
- Hribar M, Goljuf Š, Pravst I, Quality assessment of selected vitamins and minerals in effervescent food supplements, Journal of Food Composition and Analysis, Volume 149, 2026, 108803, ISSN 0889-1575, https://doi.org/10.1016/j.jfca.2025.108803.
