Na to opozarjajo na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo. Poudarjajo, da tudi nove ekološke peči sicer onesnažujejo manj kot stare, a kljub temu še vedno pomembno prispevajo k onesnaženju zraka. Kurjenje v gospodinjstvih na stanovanjskih območjih pogosto poslabša kakovost zunanjega zraka do ravni, ki je škodljiva za zdravje, škodljivi plini in delci pa lahko iz peči uhajajo tudi neposredno v bivalne prostore.
Veliko ljudi se ne zaveda, da lahko z ogrevanjem na drva ali druga trdna goriva škodujejo zdravju – tudi če uporabljajo sodobne peči z okoljskimi oznakami in jih uporabljajo pravilno.
Zaradi kurjenja v gospodinjstvih več kot 60.000 prezgodnjih smrti letno
Kurjenje v gospodinjstvih (v manjših pečeh in kotlih) je največji vir številnih strupenih onesnaževal zraka. Mednje sodijo drobni delci, sajasti delci, dioksini, katranske spojine in hlapne organske spojine. Ti onesnaževalci so glavni vzrok za bolezni in prezgodnje smrti, povezane z onesnaženostjo zraka.
Kurjenje (zlasti lesa) v gospodinjstvih povzroči več kot polovico vseh emisij sajastih delcev v Evropski uniji.
Onesnaženje z delci povečuje tveganje za bolezni srca, nastanek krvnih strdkov, hude bolezni dihal, raka in s tem tudi za prezgodnjo smrt. Po ocenah kurjenje v gospodinjstvih v EU vsako leto povzroči približno 60.000 prezgodnjih smrti letno. Na številnih stanovanjskih območjih je prav lokalno kurjenje glavni razlog za povečano obolevnost in smrtnost.
Onesnaževanje zaradi kurjenja v stanovanjskem sektorju – pri čemer se uporabljajo les, premog, lignit, koks in celo odpadki – sodi med zdravju najbolj škodljive vire onesnaženja zraka v EU.
Kako zmanjšati izpuste?
Izpuste škodljivih snovi lahko zmanjšate z rednim vzdrževanjem kurilnih naprav, pravilno uporabo peči in z izbiro ustreznega goriva. Zelo pomembna je tudi uporaba dobro posušenega lesa.
Kot primerno gorivo se štejejo peleti in briketi iz naravnega lesa ter suh, neobdelan les. Med neustrezna goriva pa sodijo star papir in karton, vlažen les ter različni odpadki, kot so embalaža, obdelan les in podobno.
Če kurite dobro posušen les, porabite manj goriva in hkrati manj onesnažujete okolje. Priporočljivo je uporabljati le zračno suh les z vsebnostjo vlage do 20 odstotkov. Vlažnost lahko preverite z merilnikom vlage za les. Les naj bo skladiščen v zračnih, pokritih skladovnicah, po možnosti na sončni legi.
Priporočen čas sušenja drv:
- 1 leto za topol in smreko,
- 1 do 2 leti za lipo, jelšo in brezo,
- 2 leti za bukev, jesen in sadno drevje,
- 2 do 3 leta za hrast.
Sodobne kurilne naprave na lesno biomaso so praviloma učinkovitejše, porabijo manj goriva in manj onesnažujejo zrak kot stare peči.
Kaj je še pomembno za pravilno kurjenje?
Za čim manjše onesnaževanje je pomembno:
- da izberete primerno vnetivo,
- da uporabljate ustrezno gorivo,
- gorivo pravilno nalagate v kurilno napravo,
- zagotovimo zadosten dotok zraka.

Pri pravilnem kurjenju je pepel svetel in droben, plamen visok in svetel, dim pa redek in skoraj brezbarven. Pri napačnem kurjenju je pepel temen in grob, plamen šibek in temnordeč, dotok zraka nezadosten, dim pa gost in sivkast.
Viri:
- Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo; Kaj lahko sami storite za čistejši zrak? Dostopno na: https://www.gov.si/teme/kaj-lahko-sami-storite-za-cistejsi-zrak/. Zadnji dostop: Januar 2026
- Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo; Kurjenje v gospodinjstvih. Dostopno na: https://www.gov.si/assets/ministrstva/MOPE/Okolje/Zrak/mojzrak-si/Kurjenje-v-gospodinjstvih.pdf. Zadnji dostop: Januar 2026
- Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo; Kako pravilno kurimo z lesom. Dostopno na: https://www.gov.si/assets/ministrstva/MOPE/Okolje/Zrak/OPravilnemKurjenjuZLesom.pdf. Zadnji dostop: Januar 2026


