“Kdo pa je ta moški tam?”
Oseba z demenco sedi v naslanjaču, pogleda proti kotu sobe in tiho postavi vprašanje.
Vi pogledate – in ne vidite nikogar.
Prvi odziv je pogosto hiter in logičen:
“Tam ni nikogar. To si se zmotil.”
A prav s takšnimi stavki nehote zgradimo zid – tam, kjer oseba v resnici najbolj potrebuje zaščito in občutek varnosti.
Kaj pomeni, ko oseba z demenco vidi nekaj, česar vi ne?
Pri demenci se lahko zgodi, da oči še vidijo, možgani pa ne zmorejo več pravilno razložiti videnega.
Senca postane postava. Odsev v steklu – tujec. Zvok v prostoru – nekaj grozečega.
V strokovnem jeziku takšne zaznave imenujemo vizualne halucinacije. Pri demenci ne gre za psihiatrično bolezen ali izmišljanje, temveč za motnjo v obdelavi zaznav, kjer možgani ne zmorejo več pravilno povezati videnega s pomenom.
To, kar oseba vidi, je zanjo v tistem trenutku resnično.
Takšne zaznave so posebej pogoste pri demenci z Lewyjevimi telesci, kjer se lahko pojavijo že zelo zgodaj in so pogosto izjemno žive ter prepričljive. Pri Alzheimerjevi bolezni se navadno pojavijo v kasnejših fazah bolezni.
Kako se odzvati, ko ima oseba z demenco privide?
- Ne popravljajte resničnosti – zaščitite odnos.
Namesto zanikanja poskusite z odzivom, ki potrdi doživljanje:
“Zdi se ti, da je tam nekdo. Te je to prestrašilo?”
“Greva skupaj pogledat.”
- Bodite zaveznik, ne sodnik.
Vaš cilj ni prepričati osebo, da nima prav.
Vaš cilj je, da se ob vas počuti varno.
- Nežno preusmerite pozornost.
“Veš kaj, ravno sem kuhal čaj. Daj, pridi z mano.”
“Pridi, nekaj ti želim pokazati.”
- Opazujte sprožilce.
Se zaznave pojavljajo vedno v istem prostoru ali ob istem času dneva?
Včasih pomaga že majhna sprememba:
- drugačna osvetlitev prostora,
- odstranitev ogledala,
- premik zaves ali pohištva.
Kdaj je nujen posvet z zdravnikom?
Če se zaznave pojavljajo pogosto ali so zelo moteče, poiščite pomoč.
Posebno pozornost je treba nameniti nenadnemu pojavu ali izrazitemu poslabšanju zaznav, saj to ni značilno za potek demence in lahko kaže na delirij – akutno stanje, ki zahteva takojšnjo zdravstveno obravnavo. V tem primeru je nujen pogovor z zdravnikom.
Varnost in odnos sta pomembnejša od odpravljanja simptomov
Oseba z demenco morda ne ve, da to, kar vidi, ni resnično. Zelo dobro pa ve, ali ste jo v tistem trenutku slišali – ali pa zavrnili.
Pri delu z osebami z demenco danes vemo, da občutek varnosti in odnos pogosto pomembneje vplivata na vedenje kot samo odpravljanje simptomov.
Ne skušajte ji vzeti privida. Bodite tisti, ki ji daje varnost.
Ni najpomembneje, kaj vidi. Najpomembneje je, kaj ob tem začuti – in kdo ste zanjo v tem trenutku.
Prebrali ste enega izmed člankov v seriji, ki demenco obravnava celostno – skozi vsakdanje situacije, odnos do osebe z demenco in vlogo svojcev. Avtorica izhaja iz dolgoletnih praktičnih izkušenj in poudarja tisto, kar je v skrbi za osebo z demenco pogosto najpomembnejše: dostojanstvo, občutek varnosti in odnos.
V seriji člankov se bomo dotikali tem, s katerimi se svojci in bližnji srečujejo v praksi, med drugim:
- zakaj je pomembno govoriti oseba z demenco in ne dementna oseba,
- kako z vsakdanjimi drobnimi dejanji ohranjati dostojanstvo in samostojnost,
- zakaj ni prav, da osebi z demenco odvzamemo dejavnosti, ki jih še zmore,
- kako se odzvati, ko oseba vidi ali sliši nekaj, česar mi ne zaznamo,
- kaj storiti, ko oseba z demenco zavrača hrano,
- kako razumeti in omiliti odpor do tuširanja in osebne higiene,
- kako pomembni so odnos, miren pristop, rutina in občutek varnosti,
- kako lahko svojci z majhnimi spremembami pomembno vplivajo na kakovost življenja.
Če se ob branju porajajo vprašanja, dvomi ali stiske, ali pa želite izmenjati izkušnje z drugimi, priporočamo forum Duševno zdravje in odnosi.
Vabljeni k branju naslednjih člankov v seriji. Demence ne moremo ustaviti, lahko pa jo pospremimo z več razumevanja, spoštovanja in človeške bližine.



