Tako pravi specialist pediatrije Denis Baš, dr. med., iz Zdravstvenega doma dr. Julija Polca Kamnik, ki priznava, da se na začetku večina okužb kaže zelo podobno: z izcedkom iz nosu, kašljem, povišano telesno temperaturo, lahko so pridružene tudi prebavne težave. “Samo iz klinične slike ne moremo sklepati na povzročitelja. Je pa zelo pomembno, da starši poznajo znake zapletov. Predšolski otroci so zelo pogosto bolni – v sezoni skoraj vsake tri tedne zbolijo zaradi srečanja z novim virusom. Pri virusnih okužbah antibiotiki niso učinkoviti, tako je zdravljenje predvsem simptomatsko. Če pride do zapleta virusne okužbe, pa majhni otroci v večini primerov potrebujejo bolnišnično zdravljenje.“
RSV: Glavni povzročitelj okužb in hospitalizacij pri majhnih otrocih
Pediater pojasnjuje, da je glavni povzročitelj okužb dihal pri otrocih, predvsem mlajših od dveh let, respiratorni sincicijski virus (RSV), s katerim se do drugega leta okuži praktično vsak otrok. Bolj zgodaj, ko se otrok okuži, večja je verjetnost, da se bo okužba zapletla oziroma da bo otrok potreboval bolnišnično zdravljenje.
Okužba RSV zelo pogosto povzroča tudi okužbe spodnjih dihal: bronhitis in bonhiolitis. Pri tem v pljučih nastaja zelo veliko sluzi v pljučih, in če je to zelo izraženo, se otroku lahko pomaga le s sprejemom v bolnišnico, kjer ga zdravijo s kisikom.
Kako prepoznati zaplet virusne okužbe?
Denis Baš opozarja, da je zelo pomembno, da so starši pozorni na morebitne znake zapletov virusnih okužb:
- Neprestan in dražeč kašelj.
- Pospešeno dihanje tudi, ko otrok nima povišane telesne temperature – diha lahko tudi s frekvenco 30 do 50 vdihov na minuto.
- Ugrezanje jamice na vratu
- Vdiranje medrebrnih prostorov
- Pogosto zavračajo dojenje, tekočino, hrano, zaradi česar se pojavijo znaki dehidracije: suhe sluznice in zmanjšano izločanje urina.
Otroka s takimi simptomi naj pogleda zdravnik, poudarja pediater. Če ima ob tem še prenizko nasičenost s kisikom, potrebuje bolnišnično zdravljenje.
Po besedah Denisa Baša se lahko ob prebolevanju virusa RSV pojavijo še drugi zapleti, denimo:
- akutno vnetje srednjega ušesa;
- bakterijska pljučnica;
- invazivna bakteriemija – ko bakterija pride v kri. Lahko pride do sepse ali meningitisa in se lahko konča tudi s smrtjo.
RSV virus je odgovoren za kar polovico primerov pljučnic pri majhnih otrocih.
Katere otroke RSV najbolj ogroža?
“RSV najbolj ogroža dojenčke do šestega meseca starosti, zlasti prezgodaj rojene (nedonošenčke) ter dojenčki s kroničnimi boleznimi. Analiza podatkov iz slovenskih bolnišnic je pokazala, da je bil pri 200 dojenčkih, ki so bili sprejeti v bolnišnico zaradi okužbe spodnjih dihal, v 80 odstotkih povzročitelj RSV. Skoraj polovica teh je potrebovala zdravljenje v enoti intenzivne terapije. Poleg tega je okužba z RSV v zgodnjem obdobju povezana z večjim tveganjem za nastanek astme,” razlaga Denis Baš.
“Kaj lahko naredimo, da bo moj otrok bolj zdrav?”
Med majhnimi otroki se virusi najbolj širijo v vrtcih. Zato se tudi gripa običajno najprej pojavi med v vrtcih, nato pa se razširi v starejšo populacijo, še pove pediater. Pravi, da ga starši vsako leto pred začetkom sezone sprašujejo, kaj lahko naredijo, da bo otrok bolj zdrav. Priporočila so jasna. Svetuje se:
- Nosečnice se lahko cepijo proti gripi, RSV in oslovskemu kašlju. S tem se zaščitijo v nosečnosti, pa tudi otroka v prvih mesecih po rojstvu.
- Dojenčke se lahko cepi proti pnevmokokom (ki povzročajo pljučnico). Tiste, ki so starejši od pol leta, se lahko cepi tudi proti gripi.
- Dodajanje vitamina D, ki ga svetujejo tudi prve slovenske nacionalne smernice.
- Zelo pomembni so tudi higienski ukrepi: umivanje rok, higiena kašlja. Prevdsem pa z otrokom se ne zadrževati v prostorih, kjer je veliko ljudi. Če je doma dojenček, mlajši od šest mesecev, in ima starejšega sorojenca, naj se starejšega izpiše iz vrtca.
