En vitamin – manj okužb, zlomov, avtoimunskih bolezni in umrljivosti?

Prehlajen moški si briše nos in je v lekarni
Foto: Profimedia

80 odstotkov odraslih prebivalcev Slovenije ima pozimi pomanjkanje vitamina D, 40 odstotkov pa celo hudo pomanjkanje. Kar polovica prebivalcev domov za starejše občane ima celo poleti hudo pomanjkanje tega vitamina. Kaj vse to prinese?

Vitamin D uravnava presnovo kalcija in fosfata, omogoča rast in obnovo kosti in vpliva na delovanje mišic. Kot je povedala specialistka interne medicine in endokrinologije prof. dr. Marija Pfeifer, dr. med., na predstavitvi slovenskih smernic za zadostno preskrbljenost z vitaminom D, so strokovne raziskave (metaanalize in randomizirane kontrolirane študije) pokazale, da zadostne ravni vitamina D ugodno vplivajo na:

  • zmanjšanje pojavnosti avtoimunskih bolezni,
  • zmanjšanje akutnih okužb dihal,
  • verjetno zmanjšajo umrljivost pri nekaterih vrstah raka,
  • zmanjšajo pojavnost sladkorne bolezni tipa 2 pri osebah s prediabetesom,
  • nekoliko znižajo splošno umrljivost.

Učinki so najizrazitejši pri ljudeh, ki vitamina D že na začetku primanjkuje – kar je pri Slovencih zelo pogosto.

Pomanjkanje in hudo pomanjkanje vitamina D lahko vodi v:

  • rahitis pri otrocih,
  • osteomalacijo pri odraslih,
  • šibkost mišic in krhkost pri starejših,
  • povečano tveganje za okužbe in avtoimunske bolezni,
  • večje tveganje za osteoporozo,
  • povečano umrljivost (tudi zaradi raka).

Za pomanjkanje se šteje raven pod 50 nmol/L, hudo pomanjkanje pa pod 30 nmol/L.

S hrano vnesemo bistveno premalo vitamina D

“Pomanjkanje vitamina D je v Sloveniji zelo razširjeno in predstavlja pomemben javno-zdravstveni izziv,” je opozoril prof. dr. Igor Pravst, univ. dipl. kem. iz Inštituta za nutricionistiko. Poudarja, da pozimi UV žarki niso dovolj močni, zato koža skoraj nič ne proizvede vitamina D. Ker je v hrani vitamina D malo – povprečen vnos le okoli 3 µg oziroma 120 mednarodnih enot (IE) dnevno -, s hrano težko zagotovimo ustrezno preskrbljenost.

Slovenska priporočila za uživanje vitamina D

Smernice so namenjene predvsem zdravim odraslim in svetujejo, da:

  • Odrasli naj od oktobra do aprila dodajajo vitamin D3 v odmerku 800-1000 IE na dan.
  • Starejši od 65 let uživajo 1000-2000 IE na dan.
  • Prebivalci DSO in vsi tisti, ki med 10. in 16. uro pretežno bivajo v zaprtih prostorih, naj tak odmerke prejemajo vse leto.
  • Osebe z debelostjo uživajo dvojne odmerke.

“Vitamin D je najučinkovitejši, če ga jemljemo vsak dan. Občasni zelo visoki odmerki (enkrat na mesec ali redkeje) niso priporočljivi in lahko škodujejo,” je opozorila prof. dr. Marija Pfeifer.

Največji še varen dnevni odmerek vitamina D je za osebe starejše od 11 let 4000 IE, za stare od 1-11 let 2000 IE in za otroke v prvem letu starosti 1000 IE.

Stroka se zavzema, da bi bila zdravila z vitaminom D na voljo v lekarnah v prosti prodaji, saj je tako zagotovljena kakovost preparata.

Priporočila za otroke in mladostnike

Specialistka pediatrije doc. dr. Šmigoc Schweiger, dr. med., in specialist pediatrije in klinične farmakologije prof. dr. Tadej Battelino, dr. med., sta povedala, da pediatri priporočajo dodajanje vitamina D vsem otrokom in mladostnikom, tudi po 1. letu starosti – vsaj od oktobra do aprila. Pravita, da si želijo, da bi bil vitamin D za njih dostopen na recept, da ga lahko dobijo vsi otroci, ne glede na finančne zmožnosti.

Ženske v rodni dobi in nosečnice

Specialist ginekologije in porodništva doc. dr. Andraž Dovnik, dr. med., pa je opozoril, da je veliko pomanjkanje vitamina D tudi med ženskami v rodni dobi. Pozimi ima pomanjkanje kar 90 odstotkov žensk, od tega hudo 45 odstotkov. “Pomanjkanje vitamina D je povezano z večjo pojavnostjo zapletov v nosečnosti in slabšimi izidi pri novorojenčkih. Rezultati metaanaliz raziskav v nosečnosti nakazujejo, da dodajanje vitamina D zmanjša tveganja za preeklampsijo, nosečnostno sladkorno bolezen in prezgodnji porod ter boljše izide pri novorojencih, učinki so ugodnejši z odmerki večjimi od 600 IE. Čeprav prepričljivi podatki o optimalnem dnevnem odmerku vitamina D niso na voljo, priporočamo, da ženske pred načrtovano nosečnostjo, med njo in v času dojenja jemljejo 800-1000 IE vitamina D, ženske s čezmerno telesno maso ter debelostjo pa dvojne odmerke (1600-2000 IE). Največji še dovoljeni dnevni odmerek je 4000 IE in ne predstavlja tveganj za nosečnico ali plod,” je povedal.

Ogrožene skupine vitamin D na recept?

“V novih slovenskih smernicah priporočamo dodajanje vitamina D v obliki zdravil ali prehranskih dopolnil izbranim ogroženim skupinam, ostalim zdravim prebivalcem Slovenije pa svetujemo jemanje vitamina D v razširjenem zimskem času. Predvidevamo, da bo stroške predpisovanja vitamina D vsaj otrokom, nosečnicam, doječim materam in prebivalcem domov starejših občanov krila zavarovalnica (ZZZS),” je ob koncu povedala prof. dr. Marija Pfeifer.

Preberite več na spletni strani Nacionalnega inštituta za javno zdravje: Predstavitev slovenskih smernic za zadostno preskrbljenost z vitaminom D.

Med.Over.Net že 25 let pomaga ljudem z zaupanja vrednimi informacijami in podporo skupnosti. 
TUKAJ preverite, kako lahko postanete del te zgodbe.

Avtor
Piše

NIJZ, N. K.

Forum

Naši strokovnjaki odgovarjajo na vaša vprašanja

Poleg svetovanja na forumih, na portalu Med.Over.Net nudimo tudi video posvet s strokovnjaki – ePosvet.

Kategorije
Število tem
Zadnja dejavnost
1,382
08.12.2025 ob 20:56
160
02.06.2021 ob 22:04
31,251
22.08.2025 ob 11:24
Preberi več

Več novic

New Report

Close