Najnovejši podatki razkrivajo: To so največje zdravstvene grožnje Slovencev

Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) je konec leta objavil poročilo Zdravje na kratko 2025, ki temelji na poročilu OECD Health at a Glance 2025. Poročilo vsebuje podrobne podatke zdravju Slovencev, dejavnikih tveganja, dostopnosti zdravstvene oskrbe, stroških in virih sistema.

Slovenci smo v splošnem bolj zdravi in imamo bolj kakovostno oskrbo od povprečja OECD. Prek ključnih kazalnikov podatki kažejo tudi, kako dolgo in kakovostno živimo, ter kaj bi morali kot družba okrepiti, da bi dosegli boljše zdravje.

Pričakovana življenjska doba in umrljivost

Slovenci po poročilu dosegamo pričakovano življenjsko dobo 82 let, kar je skoraj leto več, kot dosega povprečje OECD, vendar se njena rast upočasnjuje zaradi vpliva kroničnih bolezni in pandemije.

Preprečljiva umrljivost – smrti, ki bi jih lahko preprečili (134 smrti na 100.000 prebivalcev) in umrljivost zaradi bolezni, ki jih je mogoče zdraviti ali preprečiti sta relativni nizki in pod povprečjem. Smo pa po trendu samomorom s 15 smrti na 100.000 prebivalcev, nad povprečjem OECD (povprečno 11/100.000).

Dejavniki tveganja za zdravje

Nekateri največji izzivi, ki jih poročilo izpostavlja, so povezani z vedenjskimi tveganji:

• Kajenje: 17,4 % Slovencev redno kadi, kar je nad povprečjem OECD (14,8 %).
• Alkohol: poraba “čistega” alkohola znaša 9,7 litra na prebivalca nad 15 let, kar je tudi višje od OECD povprečja.
• Debelost: 19 % odraslih je debelih, kar je na ravni OECD povprečja.
• Onesnaženje zraka: izpostavljenost delcem PM2.5 v Sloveniji znaša povprečno 14 µg/m³, kar je nekoliko nad povprečjem OECD.

Dostopnost in kakovost zdravstvene oskrbe

Po kazalnikih NIJZ Slovenija izstopa na področju dostopa do zdravstvene oskrbe in njene kakovosti:

• Slovenija dosega boljše rezultate kot povprečje OECD pri 7 od 10 izbranih kazalnikov.
• Vsi prebivalci so vključeni v osnovno zdravstveno zavarovanje.
• Zadovoljstvo z dostopnostjo zdravstvenih storitev je relativno visoko. Čakalne dobe pa ostajajo velik problem.
• Med pozitivne kazalnike kakovosti sodijo: visoka udeležba v presejalnih programih za raka dojk, nizka poraba antibiotikov in nižje število hospitalizacij, ki bi se jim lahko izognili.

Finančni in kadrovski vidik sistema

• Slovenija za zdravstvo namenja 9,9 % BDP, kar je nad povprečjem držav OECD (9,3 %).
• Sredstva namenjena preventivi predstavljajo 3,3 % vseh tekočih zdravstvenih izdatkov, kar nas uvršča zelo blizu povprečja OECD.
• Pri zdravstvenem osebju ima Slovenija manj zdravnikov na 1.000 prebivalcev kot je povprečje OECD, vendar ima več medicinskih sester.
• Dolgotrajna oskrba z nizkim število zaposlenih, ki je pomembno pod povprečjem OECD, je kritično področje.
• Število specializirane opreme in opreme bolnišnic (npr. število CT, MRI in PET naprav) je nižje od povprečja, medtem ko je število opravljenih pregledov približno na ravni OECD.

Analiza: Kje smo močni in kje bi se morali izboljšati

• Močne točke slovenskega zdravstva: relativno dolgo življenje, nizka preprečljiva umrljivost, visoka vključenost v zdravstveni sistem, dobra pokritost z zavarovanjem in zadovoljiva kakovost storitev.
• Pomembni izzivi: duševno zdravje (samomori), vedenjska tveganja (kajenje, alkohol), okoljski dejavniki (onesnažen zrak), slaba opremljenost zdravstva z visoko specializirano opremo in pomanjkanje kadrov za dolgotrajno oskrbo.
• Politične in javnozdravstvene implikacije: ti podatki jasno nakazujejo, da bi bilo smiselno več vlagati v preventivo, pa tudi v razvoj in dostopnost paliativne in dolgotrajne oskrbe. Prav tako je potreben premislek o ukrepih zmanjševanja okoljskih tveganj, ki vplivajo na zdravje.

Zdravje Slovenk in Slovencev po najnovejših podatkih ni v slabem položaju — vendar si zasluži tudi kakšno kritiko in spodbudo za izboljšave.

vir:
https://nijz.si/zdravstveno-varstvo/zdravje-na-kratko-2025/
https://www.oecd.org/en/publications/health-at-a-glance-2025_15a55280-en/slovenia_766a9bd5-en.html