“Namenoma ali ne, ljudje lahko verjamejo, da so ‘v redu’, čeprav v resnici delujejo na avtopilotu – se pretirano ukvarjajo z delom ali pa se otopijo z neskončnim drsenjem po družbenih omrežjih, hrano, alkoholom ali celo s pretiranim spanjem,” je za CNN pojasnila dr. Urszula Klich, klinična psihologinja iz Atlante. Zato svetuje, kot številni drugi strokovnjaki, da si vzamemo trenutek, zakopljemo globoko vase in se zares vprašamo: “Kako sem v resnici?”
Prepoznati, ko imamo težave, in nato ugotoviti zakaj
Ohranjanje jasnega zavedanja o svojem duševnega počutja je bistveno za preprečevanje težav in ohranjanje ravnovesja, meni Klicheva. Pravi, da nam samorefleksija lahko pomaga zgodaj zaznati stres ali čustveno neravnovesje, kar nam omogoča, da pravočasno ukrepamo. “Zavedanje samega sebe je del čustvene inteligence – neke vrste čustvene pismenosti, ki nam pomaga razumeti, kaj čutimo. Razumevanje, zakaj se tako počutimo, je drugi del sestavljanke, vendar se tega sploh ne moremo lotiti, če ne prepoznamo, da imamo težave.“
Kako lahko ugotovite, kako se v resnici počutite? Možnosti je več, odvisno, kaj vam je ljubše: lahko spremljate svoje občutke čez dan, redno pišete dnevnik ali se pogovarjate s strokovnjakom. CNN je v sodelovanju z nekaterimi strokovnjaki za duševno zdravje pripravil nekaj nasvetov za spremljanje lastnega počutja in tudi kako ukrepati, če menite, da vaše duševno zdravje ni dobro.
Nihče se ne počuti popolnoma srečnega ali zadovoljnega ves čas
Občasno občutenje stresa ali potrtosti zaradi sprememb v osebnem življenju, pri delu ali v svetu je povsem normalno, pripoveduje Klicheva. Pravi, da lahko za kratek čas to vpliva na spanec, motivacijo ali razpoloženje. “Takšne situacije lahko pogosto rešite sami – s pogovorom s prijateljem, športno aktivnostjo, pisanjem dnevnika ali z izbiro druge zdrave navade, ki vam pomaga, da se počutite bolje.“
- Morda vas zanima tudi: Želite biti bolj srečni? Pri tem vam lahko pomaga preprosta navada
A kaj, če takšno počutje ni začasno?
Če simptomi trajajo več kot dva tedna in vplivajo na vaše delovanje ali veselje do življenja, je čas, da namenite temu več pozornosti, opozarjata dr. Ken Duckworth, glavni zdravnik Nacionalne zveze za duševne bolezni (National Alliance on Mental Illness – NAMI), in Klicheva. Tudi, če se pojavi skupek simptomov – ne le eden ali dva – je to lahko razlog za skrb, pa dodaja Theresa Nguyen, klinična socialna delavka in vodja raziskav pri organizaciji Mental Health America.
“Doživljanje tesnobe zaradi življenja je normalen del človeške izkušnje,” razlaga Duckworth. “A če se ne morete več pobrati po takšnih občutkih, če težko skrbite za otroke, ne zmorete opravljati dela, vstati iz postelje, se držati dogovorov s prijatelji ali se ustrezno prehranjevatu, se pogovorite z zdravnikom ali terapevtom o težavah in možnih načinih za njihovo obvladovanje,” svetuje.
Pomembno je tudi, da prisluhnete bližnjim, če vam povedo, da opažajo spremembe v vašem razpoloženju ali vedenju.
“Ljudje pogosto povedo, da jih prav težave v odnosih spodbudijo, da začnejo razmišljati o svojem duševnem zdravju,” dodaja Nguyenova. Poleg tega se vprašajte, kako odporni ste. Ali dolgo obtičite v žalosti, ali pa si dovolite čutiti čustva za kratek čas in nato naredite spremembe, ki vam pomagajo bolje obvladati življenje? Tudi vaš odgovor na to je lahko zelo poveden.
“Če vas skrbi motnja razpoloženja, se vprašajte, ali lahko poskušate ohranjati dnevno rutino – spanje, prehranjevanje, gibanje na prostem, komunikacijo z drugimi –, saj struktura pomaga pri stabilnosti,” svetuje Klicheva. “Vključite družino ali prijatelje, ki vas bodo podpirali in spodbujali. Lahko pa poiščete strokovno pomoč, strokovnjak namreč lahko preveri, ali imate morda kakšno drugo težavo ali bolezen, ki se lahko kaže kot duševna težava.”
- Preberite tudi: Nevarni miti o duševnem zdravju, ki jim še vedno verjamemo
Kaj pa, če se počutite resnično slabo?
“Znaki, da je vaše duševno zdravje resno ogroženo, vključujejo vse hujše težave pri funkcioniranju, pogosto opuščanje odgovornosti do bližnjih, uporabo substanc za lažje soočanje, zanemarjanje osebne higiene, ogrožanje lastne varnosti ali občutke brezupa, obupa ali samomorilnih misli,” pojasnjuje Klicheva. Dodaja, da so lahko opozorilni zanki tudi psihotični simptomi, kot so halucinacije, blodnje ali izguba stika z resničnostjo.
Klitcheva poudarja, da če se duševne težave stopnjujejo, je bistvena ustrezna pomoč, saj se hudi simptomi redko izboljšajo brez strukturirane podpore. “Stanje lahko postane življenjsko nevarno ali pa vsaj močno poruši odnose in delo. Če imate občutek, da vaše življenje uhaja izpod nadzora ali razmišljate o tem, da bi škodovali sebi ali drugim, je nujno, da opravite celovito oceno pri psihiatru ali psihologu. Zdravila in terapija lahko pomagata.” Čim prej poiščete pomoč, tem manjša je verjetnost, da bo potrebna hospitalizacija, dodaja.
V takšnih primerih je pomembno, da po najboljših močeh ohranjate zdrave vzorce spanja in prehranjevanja. Ne glede na okoliščine strokovnjaki svetujejo, da za ohranjanje duševnega zdravja redno počnete stvari, ki vam dajejo občutek smisla, si privoščite odmore od tehnologije, preživljate čas v okolju in z ljudmi, ki vas sproščajo, ter vadite čuječnost ali dihalne tehnike.
Vir: CNN, How’s your mental health? Get real by asking yourself these questions. Dostopno na: https://edition.cnn.com/2025/10/10/health/mental-health-check-in-advice-wellness. Zadnji dostop: Oktober 2025
