Težave z duševnim zdravjem postajajo vse večji globalni izziv. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije iz leta 2019 se z duševnimi težavami sooča kar vsaka osma oseba, kar pomeni približno 970 milijonov ljudi po vsem svetu. Ta številka pa naj bi v zadnjih letih še narasla.
Čeprav se danes o duševnem zdravju veliko govori, napačna prepričanja in miti še vedno močno vplivajo na to, kako ljudje razumejo in pristopajo k tej tematiki.
Zakaj so miti o duševnem zdravju škodljivi?
Miti o duševnem zdravju nastanejo zaradi pomanjkanja znanja in imajo lahko resne posledice:
- Pri posameznikih z duševnimi težavami lahko miti povečujejo stigmo in povzročajo občutek sramu, zaradi česar mnogi ne poiščejo potrebne pomoči.
- Ovirajo zgodnje prepoznavanje in zdravljenje duševnih težav.
- Povzročajo, da se posamezniki počutijo izolirane, obsojane in zaznamovane.
- Ustvarjajo nerealna pričakovanja do sebe in drugih.
- Poglabljajo duševne stiske.
9 pogostih mitov o duševnem zdravju in resnice za njimi
Da pripomoremo k zmanjševanju stigme in spodbudimo odprt pogovor o duševnem zdravju, razkrivamo nekaj najpogostejših mitov o duševnem zdravju, povzete s spletne strani kampanje proti stigmatizaciji duševnega zdravja Nisi okej? Povej naprej.
1. Duševne bolezni niso prave bolezni in so “samo v glavi”.
Duševne bolezni niso nekaj, kar si posameznik le zamišlja. So resne zdravstvene motnje, ki vplivajo na posameznikove možgane, telo in odnose, ter običajno ne izginejo brez zdravljenja. Sprožijo jih lahko zunanji dejavniki, kot so med drugim izguba službe, bolezen, ločitev in smrt ali pa izvirajo iz bioloških sprememb v možganih.
2. Duševne motnje so posledica slabega starševstva.
Takšna poenostavljena obtoževanja so škodljiva, saj krepijo stigmo in otežujejo razumevanje duševnega zdravja. Vzroki za duševne motnje so kompleksni in vključujejo genetske, biološke, okoljske in socialne dejavnike. Slabo starševstvo otrokom ne omogoča optimalnega razvoja, vendar samo po sebi ne povzroča duševnih bolezni.
3. Motnje hranjenja se pojavljajo le pri mladih ženskah.
Motnje hranjenja lahko prizadenejo ljudi vseh spolov, starosti in ozadij. Čeprav so pogostejše pri ženskah, se z njimi sooča tudi med 10 in 15 odstotkov moških.
4. Ljudje z duševnimi težavami ne morejo delati.
Ljudje z duševnimi težavami lahko enako uspešno opravljajo delo kot tisti brez teh težav. V delovnem okolju pogosto niti ne vemo, da se kdo izmed sodelavcev sooča s težavami, saj jih zaradi stigme in strahu pred diskriminacijo skriva. Med uspešnimi znanimi posamezniki, ki so se soočali z duševnimi težavami, so tudi Jim Carrey, Lady Gaga in Stephen King.
5. Osebe, ki se samopoškodujejo, to počnejo, ker iščejo pozornost.
Samopoškodovanje je odziv na duševno stisko in ne poskus manipulacije. Za nekatere predstavlja olajšanje čustvene bolečine, za druge pa obliko samokaznovanja.
Vsako samopoškodovalno vedenje, ne glede na resnost poškodb, je treba obravnavati kot enako pomembno in posamezniku ponuditi pomoč.
6. Psihologi “popravijo” ljudi.
Terapija ni čudežno zdravilo, terapevti pa ne “popravljajo” ljudi, ampak pomagajo posameznikom razumeti svoje občutke in razviti strategije za uspešno obvladovanje težav. Prav tako terapevti ne odpravijo težav namesto nas, temveč nas podpirajo, da jih postopno premagamo sami.
Terapija je proces, ki zahteva čas, vztrajnost in pripravljenost za delo na sebi.
7. Panični napadi so lahko usodni.
Panični napadi so lahko zelo neprijetni, saj jih spremlja povišan srčni utrip in občutek strahu, a niso smrtno nevarni. Med napadom panike pa lahko začasna izguba nadzora poveča tveganje za poškodbe, zato je priporočljivo poiskati varen prostor, kjer se lahko oseba pomiri.
8. Osebe s shizofrenijo imajo razcepljeno osebnost.
Pri shizofreniji ne gre za več osebnosti, temveč za motnje v mišljenju, zaznavanju, čustvovanju in občutenju sebe, ki jih spremljajo zmedenost, dezorientacija, halucinacije in blodnje. Razcepljenost osebnosti pa označuje druga duševna motnja, imenovana disociativna motnja identitete.
9. Ljudje z odvisnostjo nimajo dovolj močne volje za opustitev substanc.
Odvisnost je kompleksno stanje, ki presega samo vprašanje volje. Je posledica sprememb v kemijskem ravnovesju v možganih, ki spodbujajo ponavljajoče vedenje. Uspešno zdravljenje zato zahteva strokovno pomoč in močno voljo, okrevanje pa je dolgotrajno.
Kako ustavimo širjenje mitov in neresnic o duševnem zdravju?
Da bi ustavili širjenje mitov in neresnic o duševnem zdravju, jih moramo najprej prepoznati ter jih nadomestiti s preverjenimi dejstvi. Ključno je, da informacije pridobivamo iz zanesljivih virov in spodbujamo odprt in neobsojajoč pogovor. Pomembno vlogo pri tem igrajo tudi mediji in izobraževalne ustanove, ki lahko pomagajo oblikovati bolj vključujočo in odprto družbo.
Za boljše razumevanje duševnega zdravja se lahko obrnete na te zaupanja vredne vire: NIJZ, Nisi okej? Povej naprej, Program Mira, To sem jaz in Posvet.
Potrebujete nasvet ali bi radi zapisali svojo izkušnjo? Izberite forum: Depresija, anksioznost in razpoloženjske motnje, Duševno zdravje, Izgorelost, Kako preživeti z narcisi, Motnje hranjenja, Psihiater odgovarja, Psihoterapija, Za ljudi z mejno osebnostno motnjo ali Zasvojenost in pomoč.
Viri:
- Mental disorders. World Health Organisation, dostopno na: https://www.who.int/news-room/fact-sheets/detail/mental-disorders. Zadnji dostop: maj 2025.
- Miti o duševnem zdravju. Nisi okej? Povej naprej, dostopno na: https://nisiokejpovejnaprej.si/dusevno-zdravje/kaj-je-dusevno-zdravje-parent/miti-o-dusevnem-zdravju/. Zadnji dostop: maj 2025.
