Njegove ideje niso bile le modni trend, ampak zares revolucionarne – stoletja pred znanstvenimi dokazi je zagovarjal načela, ki jih danes povezujemo z mediteransko prehrano. Spoznajte, kako je ta vizionar s svojo knjigo spremenil pogled na hrano in zakaj je njegovo sporočilo še danes izjemno pomembno.
Castelvetro je zaradi verskega prepričanja večino življenja preživel zunaj domovine. V času, ko je živel v Angliji, ga je šokirala tamkajšnja kuhinja: prevladovali so težki obroki z mesom in kruhom, medtem ko sta bila sveža zelenjava in sadje skoraj povsem prezrta. Zgrožen nad tem prehranskim neravnovesjem je leta 1614 v Londonu izdal knjigo The Fruit, Herbs & Vegetables of Italy (Sadje, zelišča in zelenjava Italije). V njej ni le opisal pridelave in priprave teh živil, temveč je strastno zagovarjal njihovo vključitev v vsakodnevno prehrano, z jasnim sporočilom: manj mesa, več sezonske rastlinske hrane.
Od vizije do jedilnika: Povezava z današnjo mediteransko prehrano
Čeprav Castelvetro ni izrecno govoril o “mediteranski dieti”, so njegove ideje praktično identične njenim ključnim načelom. Kaj torej, kar je priporočal on, jemo še danes?
- Poudarek na rastlinski hrani: Njegova knjiga je bila v celoti posvečena sadju, zelenjavi in zeliščem, kar je osrednji steber današnje mediteranske prehrane.
- Sezonskost in lokalnost: Spodbujal je uživanje lokalno pridelanih živil, ki so na vrhuncu sezone – to je temelj tradicionalnega sredozemskega načina prehranjevanja.
- Manj mesa: Čeprav ni bil vegetarijanec, je zagovarjal, da naj bo meso manjši in ne glavni del obroka, kar je v skladu s priporočili mediteranske prehrane.
Njegova vizija je bila preprosta in intuitivna, a znanost jo je potrdila šele stoletja kasneje. Danes vemo, da je prav takšen način prehranjevanja povezan z manjšim tveganjem za bolezni srca in ožilja, sladkorno bolezen in debelost.
Kaj je mediteranska prehrana?
Mediteranska prehrana ni toga dieta, ampak celoten prehranski vzorec, ki se je stoletja uveljavil v državah ob Sredozemlju. Kot navaja portal Prehrana.si, je UNESCO to tradicijo, ki združuje hrano, kulturo in druženje, leta 2010 celo uvrstil na seznam kulturne dediščine!
Glavni stebri mediteranske prehrane (vir: Prehrana.si)
- Obilje rastlinske hrane: sadje, zelenjava, stročnice, oreški, polnozrnata žita.
- Oljčno olje kot glavni vir maščob.
- Ribe, morski sadeži in fermentirani mlečni izdelki nekajkrat tedensko.
- Perutnina in jajca pogosteje kot rdeče meso.
- Minimalno predelane hrane in sladkih pijač.
Ta prehranski vzorec poudarja naravne, lokalne sestavine in sproščeno uživanje hrane v družbi, kar pripomore k boljšemu zdravju in kakovosti življenja.
Zakaj jo stroka priporoča?
Strokovnjaki po vsem svetu, vključno s Svetovno zdravstveno organizacijo (WHO), priporočajo mediteransko prehrano kot eno najučinkovitejših strategij za preprečevanje bolezni sodobnega časa. Kot poudarja portal Prehrana.si, ta način prehranjevanja znatno zmanjšuje tveganje za nastanek srčno-žilnih bolezni, sladkorne bolezni tipa 2 in debelosti.
Učinkovitost mediteranske prehrane so potrdile tudi številne raziskave. Ena najodmevnejših je bila španska študija PREDIMED, v kateri je sodelovalo več kot 7000 ljudi. Rezultati so jasno pokazali, da redno uživanje oljčnega olja in oreščkov občutno zmanjša tveganje za srčne bolezni.
Zanimivosti o mediteranski prehrani
- Paradižnik in krompir nista domača: Čeprav si mediteranske kuhinje ne moremo predstavljati brez paradižnika in krompirja, sta ta živila v Evropo prišla šele iz Amerike.
- Izvor besede dieta: Beseda dieta izvira iz grščine in ne pomeni hujšanja, ampak poudarja ravnovesje in zdrav življenjski slog.
Castelvetro je bil v 17. stoletju res vizionar – danes pa njegove ideje živijo naprej skozi mediteransko prehrano, ki jo stroka uvršča med najzdravejše načine prehranjevanja na svetu.
