“Kožni rak, kamor spadata nemelanomski kožni rak in melanom, je pri Slovencih zelo pogost oziroma najpogostejši v skupini rakov. Strokovnjaki si želimo, da bi skrb za zaščito kože, redno samopregledovanje in v primeru sumljivih sprememb pregled pri zdravniku ali dermatologu, postali del zdravemu življenju namenjenih navad,” opozarja onkologinja dr. Barbara Perić, dr. med., iz Onkološkega inštituta Ljubljana. Dodaja, da pa je napredek na področju zdravljenja lokoregionalno napredovalega kožnega raka ali oddaljenih zasevkov v zadnjih 15 letih je tako velik, da si o tem v preteklosti niso drznili niti sanjati.
“K zmanjšanju obolevnosti in smrti zaradi kožnega raka pomembno prispevata preprečevanje in zgodnje odkrivanje. Ključno je, da ljudje spremenimo nekatere svoje navade in sprejmemo ukrepe za preprečevanje ter zgodnje odkrivanje kožnega raka,”
poudarja dr. Barbara Perić.
Preverite, kaj vse je dobro vedeti o eni in drugi vrsti kožnega raka, kako zmanjšati tveganje za obolevnost in bolj zgodaj odkriti za kožnega raka “sumljive spremembe”.
Nemelanomski kožni rak: Eden najpogostejših rakov po vsem svetu
Nemelanomski kožni rak je eden najpogostejših rakov po vsem svetu, je pa veliko manj smrten kot melanom. Nemelanomski kožni rak se najpogosteje pojavi na delih telesa, ki so kronično izpostavljena soncu.
“Tako za nemelanomske kot melanomske kožne rake je zelo pomembno, da jih zgodaj odkrijemo. V takem primeru je namreč izjemno učinkovito tudi zdravljenje: določene nemelanomske rake lahko pozdravimo celo z neinvazivnimi metodami ali s kirurških posegom v lokalni anesteziji, zgodaj odkrite melnome pa se prav tako lahko v celoti odstrani s kirurškim posegom,” razlaga dr. Barbara Perić. Pove, da je preživetje pri nemelanomskem raku več ko 99-odstotno, saj redko zaseva v bezgavke ali druge organe.
“Zgodnje odkrivanje in zdravljenje nemelanomskega raka je zelo pomembno; pozno odkrit ali neustrezno zdravljen lahko pušča neželene kozmetične in funkcionalne posledice,”
opozarja dr. Barbara Perić.
- Poglejte tudi: FOTO GALERIJA: Kožne tvorbe, ki so lahko razlog za preplah
Kožni melanom: Pojavnost strmo narašča
Dr. Barbara Perić pove, da pojavnost kožnega melanoma v zadnjih desetletjih strmo narašča: v Sloveniji za to boleznijo zboli že več kot 800 oseb na leto, približno 139 jih umre. Vendar, kot že omenjeno, tudi kožni melanom lahko pozdravijo s kirurško odstranitvijo, če ga odkrijejo dovolj zgodaj. V Sloveniji se na tak način zdravi več kot 90 odstotkov bolnikov.
Po besedah onkologinje, zgodnje oblike kožnega melanoma – melanom, ki je omejen na kožo ali še na regionalne bezgavke – zdravijo kirurško. “Pri tem skušajo natančno oceniti tveganje za ponovitev bolezni in ga ustrezno znižati. Bolnikom, pri katerih ocenimo, da imajo visoko tveganje za ponovitev, ponudimo dopolnilno sistemsko zdravljenje (imenovano tudi adjuvantno zdravljenje). Nekatere bolnike, ki imajo tipne ali na slikovni diagnostiki vidne zasevke v bezgavkah, pa pred kirurških posegom lahko zdravimo s sistemskim zdravljenjem z imunotoreapijo (t. i. neoadjuvantno zdravljenje). Oba načina se uporabljata, ker uspešno znižata tveganje za kasnejše ponovitve bolezni,” pojasni.
- Več o sodobnem načinu zdravljenja, adjuvantnem in neoadjuvantnem zdravljenju, lahko preberete v članku s prof. dr. Janjo Ocvirk, dr. med., Sodobno zdravljenje raka: Kako daleč smo že prišli in kje so izzivi?
“Kožni melanom, ki je že zaseval (metastaziral) v oddaljene organe (denimo drugam na koži, v jetra, pljuča ali možgane), odkrijemo pri približno pet odstotkih bolnikov.
Metastatski kožni melanom velja za neozdravljivo bolezen, vendar se je zahvaljujoč sodobnemu zdravljenju (s tarčnimi zdravili in imunoterapijo) preživetje teh bolnikov pomembno izboljšalo: zdravljenje je uspešno pri več kot polovici bolnikov. Pri tem ne smemo zamenjevati oddaljenih zasevkov z zasevki v regionalnih bezgavkah, ki so pogostejši – te odkrijemo pri približno 20 odstotkih bolnikov v času odkritja bolezni,” razloži onkologinja.
Tveganje za ponovitev bolezni
Kot pravi dr. Barbara Perić imajo nižje tveganje za ponovitev melanoma tisti bolniki, katerim so odstranili plitvi kožni melanom in sočasno nimajo zasevkov v bezgavkah, večje pa tisti, ki imajo kožni melanom večje debeline po Breslow ali kožni melanom in sočasne zasevke. “Pri ocenjevanju tveganja za ponovitev bolezni in načrtovanju zdravljenja sta zelo pomembna pogovor z bolnikom ter statistično prognostični modeli, v katere vnesemo podatke za posameznega bolnika. S temi modeli dobimo odgovor, kaj bi se v bodoče lahko zgodilo določenemu odstotku bolnikov natančno take starosti in z natančno takšnimi lastnostmi kožnega melanoma, kot pri posameznem obravnavanem bolniku. Vse to mu predstavimo in nato skupaj naredimo načrt zdravljenja (ang. patient-shared decision making). S pomočjo številk in grafičnih prikazov postane tudi strah pred prihodnostjo bolj otipljiv in načrt zdravljenja bolj uresničljiv,” pojasni.
Na koncu dr. Barbara Perić opozori, da bolnike in svojce pogosto prestraši opis debeline kožnega tumorja po Clarku, saj ga zamenjujejo s stadijem. “Tam namreč prav tako navajamo npr. Clark III, a to je zgolj historičen opis kožnega tumorja in ne pomeni stadija, naj tudi ne vpliva. V grobem v stadij I in II razvrstimo bolnike s samo kožnim tumorjem glede na debelino po Breslow, o stadiju III govorimo, če so sočasno obolele bezgavke, stadij IV pa pomeni, da ima bolnik zasevke v oddaljenih organih.”
