Raziskovalci s Stanfordove univerze so razvili eksperimentalni možgansko-računalniški vmesnik (brain-computer interface, BCI), ki lahko zazna in prevede misli v besedilo – tudi če oseba ne izgovori niti ene besede. V zgodnjem testu je naprava dosegla do 74 % natančnost, so poročili znanstveniki v ugledni reviji Cell, povzema Euronews.
Gre za pomemben korak za ljudi, ki zaradi bolezni ali poškodb ne morejo govoriti, saj bi BCI lahko v prihodnje omogočil hitrejšo, tekočo in naravno komunikacijo zgolj z mislimi.
Kako deluje tehnologija BCI?
BCI poveže živčni sistem z računalnikom. V motorično skorjo možganov vsadijo drobne elektrode, ki beležijo možganske signale ob poskusu govora ali pri njegovi predstavi. Ti signali se nato s pomočjo algoritmov umetne inteligence pretvorijo v besede in stavke.
Razlika med poskusom govora in notranjim govorom
Prejšnje raziskave so pokazale, da BCI uspešno prevaja možganske signale pri ljudeh, ki poskušajo govoriti, a zaradi paralize ne morejo premikati ustnic, jezika ali glasilk. Nova študija pa se je osredotočila na “notranji govor” – govorne misli brez fizičnega poskusa izgovarjanja.
Ugotovili so, da tudi notranji govor sproži jasne vzorce aktivnosti v motorični skorji, podobne, a šibkejše od tistih pri poskusu govora. To odpira možnost, da bi prihodnji BCI-ji omogočali komunikacijo zgolj z mislimi, brez fizične utrujenosti ali težav z dihanjem.
Varnost in zasebnost – z gesli proti “uhajanju misli”
Ena največjih skrbi pri dekodiranju notranjega govora je možnost, da bi sistem po nesreči zaznal nekaj, kar uporabnik ni želel izreči. Da bi to preprečili, so raziskovalci razvili dva pristopa:
- Filtriranje notranjega govora – BCI se trenira, da zavestno ignorira signale notranjega govora, kadar dekodira le poskus govora.
- Geslo za aktivacijo – dekodiranje se sproži šele, ko uporabnik pomisli na izbrano geslo. V raziskavi so uporabili nenavadni frazi Chitty chitty bang bang in Orange you glad I didn’t say banana, izbrani tako, da ju uporabnik ne bi po naključju pomislil. Sistem je prvo geslo prepoznal s 99-odstotno natančnostjo.
Kdo stoji za raziskavo?
Raziskavo je vodil Frank Willett, izredni profesor nevrokirurgije in so-direktor Stanfordovega Neural Prosthetics Translational Laboratory. Med soavtorji sta tudi Erin Kunz (podoktorska raziskovalka) in Benyamin Meschede-Krasa (doktorski študent), pri delu pa so sodelovali strokovnjaki z univerz Emory, Georgia Tech, UC Davis, Brown in Harvard Medical School.
Kaj sledi?
Raziskovalci napovedujejo, da bo prihodnja generacija BCI naprav:
- brezžična in popolnoma vsadljiva,
- sposobna beležiti večje število nevronov,
- imela višjo natančnost in zanesljivost,
- morda uporabljala tudi druge dele možganov (npr. področja, povezana z jezikom ali sluhom) za boljše razumevanje notranjega govora.
“To delo daje resnično upanje, da bo komunikacija z BCI-ji nekoč tako naravna, tekoča in udobna kot pogovor iz oči v oči,” je povedal Willett.



