Vsi potrjeni italijanski primeri okužb z botulizmom izhajajo iz okužene hrane, tako industrijske kot domače priprave; večji izbruh je bil v Kalabriji, kjer sta dve osebi tudi umrli, drugi izbruh pa je bil na Sardiniji, poroča Euro News.
Botulizem lahko povzroči težave z dihanjem, ohromitev mišic in smrt. Najpogosteje se pojavi po zaužitju doma pripravljene hrane, ki ni bila pravilno konzervirana, vložena ali fermentirana. Vendar je bil izbruh na Sardiniji povezan z industrijsko proizvedeno omako.

Kazenski pregon: Za smrti iz malomarnosti in trgovanje z nevarnimi živili
V Kalabriji se je izbruh začel med 3. in 5. avgustom v mestu Diamante (provinca Cosenza). Okuženih je bilo 18 ljudi, ki so pri uličnem prodajalcu kupili sendviče s klobaso in listi repe, dve osebi sta umrli.
Tožilstvo v mestu Paola preiskuje devet osumljencev: prodajalca, tri vodilne iz podjetij, ki so proizvedla okuženo hrano, in pet zdravnikov iz dveh zdravstvenih ustanov v okolici Cosence. Očitana kazniva dejanja segajo od povzročitve smrti iz malomarnosti do trgovanja z nevarnimi živili. Preiskava še poteka; napovedane so obdukcije, stojnice s hrano so zasežene za inšpekcijski pregled.
Štirinajst hospitaliziranih bolnikov je v stabilnem stanju. Šest jih je na intenzivni negi – enega so že odklopili z aparata in diha samostojno. Trije otroci so v pediatrični oskrbi, preostali pa nameščeni na drugih bolnišničnih oddelkih. Bolnišnica je prejela več vial antidota, ki je ključen za pravočasno zdravljenje botulizma. Župan mesta Diamante Achille Ordine je izbruh označil za “omejen in pod nadzorom”.
Botulinum toksin je neviden in pogosto ne spremeni okusa hrane
Po podatkih Italijanskega inštituta za javno zdravje so v Italiji med letoma 2001 in 2020 potrdili 452 primerov botulizma, povprečna raven umrljivosti je bil 3,1 odstotka. Velika večina primerov (91 odstotkov) je bila povezana s hrano, pogosto z doma vloženimi živili.
Leta 2023 je Italija zabeležila 36 primerov botulizma – največ v Evropi, sledile so Nemčija (16), Francija (15), Romunija (14) in Španija (po 14). Po podatkih slovenskega Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) so v Sloveniji okužbe redke, v zadnjih letih beležimo od nič do največ dva primera letno.
Tradicionalno vlaganje hrane v Italiji, zlasti v južnih regijah, pomembno prispeva k višji pojavnosti bolezni. Če domače konzerviranje ni izvedeno pravilno, se v živilih lahko razmnoži bakterija Clostridium botulinum, ki proizvaja smrtonosni toksin.

“Paničariti ni treba, a preventiva je ključna, zlasti pri domačem vlaganju živil,” je dejal Carlo Alessandro Locatelli, direktor Centra za zastrupitve v Pavii. “Botulinum toksin je neviden in pogosto ne spremeni okusa hrane. Antidot pa je učinkovit le v zgodnji fazi, dokler je strup še v krvnem obtoku.“
Algoritem ukrepanja je dostopen na spletni strani NIJZ.
Kaj je botulizem?
Na NIJZ pojasnjujejo, da botulizem povzroča strup, ki ga izloča bakterija, prisotna v zemlji, sladkih in slanih vodah ter v črevesju ljudi in živali. Če bakterija zaide v živila, v primernih pogojih tvori toksin, ki ohromi mišice preko vpliva na živčni sistem.
Simptomi se lahko pojavijo vse od 6 ur do 8 dni: pojavijo se slabost, bruhanje, bolečina pod prsnico, bolečina v trebuhu ter kratkotrajna driska, ki ji sledi zaprtje. Nato se pojavijo ohromitve mišic, sprva zgornjih delov telesa, ki se širijo navzdol. Pogoste so motnje vida, dvojni vid, povešene veke, široki zenici brez odziva na svetlobo, škiljenje. Kasneje se pojavijo težave pri govoru in požiranju, bolniki izgubijo glas. V hujših primerih pride do ohromitve dihalnih mišic ter mišic okončin in trupa. Bolniki ostanejo pri zavesti in nimajo povišane telesne temperature. Okrevanje je dolgotrajno, traja tedne ali celo mesece.
Kako se okužimo?
Najpogostejši vzroki za okužbo je doma pripravljena hrana, ki ni bila ustrezno konzervirana, ki ni bila primerno toplotno obdelana ali je bila shranjena pri previsokih temperaturah. Bacil se v takih živilih razmnoži in izloča toksin. Okužena hrana lahko spremeni barvo, vonj ali okus (ni pa nujno); konzerve so lahko napihnjene. Najpogostejši viri okužbe so suho meso, klobase ter nepravilno vložena zelenjava in sadje.
Preprečevanje okužbe
Za preprečevanje oziroma zmanjševanje tveganja za okužbo se svetujejo:
- dosledna osebna higiena in higiena pripomočkov pri pripravi hrane, zlasti konzerviranju
- pravilni postopki konzerviranja sadja in zelenjave (temperatura 120 °C vsaj 10 minut)
- ustrezna toplotna obdelava hrane (v sredini 85 °C vsaj 30 minut)
- prekajena živila in šunko je treba pred uživanjem prekuhati (1 ura na kilogram mesa)
- pravilno shranjevanje (hladilnik pod 4 °C, zamrzovalnik pod –18 °C)
- živila s spremenjenim videzom, vonjem ali okusom, vključno z napihnjenimi konzervami, je treba zavreči
Opozorilo: Med ni primeren za dojenčke v prvih mesecih življenja, saj lahko vsebuje spore bakterije!
Vira:
- Euro News. Dostopno na: Authorities investigate botulism outbreaks linked to contaminated food in Italy. Zadnji dostop: Avgust 2025
- NIJZ. Dostopno na: Botulizem. Zadnji dostop: Avgust 2025



