Če se ne bomo hitro in celovito odzvali, utegne večina ljudi do leta 2100 kljub večjemu bogastvu živeti slabše kot danes. To je sporočilo nove študije, ki postavlja pod vprašaj dosedanje razumevanje napredka in blaginje, poroča Study Finds.
Skupina raziskovalcev z vodilnih evropskih univerz je razvila napreden računalniški model, ki spremlja, kako se bo človekova blaginja razvijala v naslednjih 75 letih. Rezultati so zaskrbljujoči: če se obstoječi ekonomski sistem ne bo spremenil, bo posledično naraščala družbena napetost, poslabševale se bodo okoljske razmere in slabšala se bo kakovost življenja – tudi, če bo gospodarstvo rastlo.
Cilj študije, ki je bila objavljena v znanstveni reviji Global Sustainability in je del pobude Earth4All, je bil preveriti, ali je mogoče izboljšati življenje vseh ljudi, ne da bi pri tem presegli ‘planetarne meje’. Odgovor raziskovalcev je jasen: možno je, vendar le, če ukrepamo hitro in celovito.
BDP kot uspeh družbe: Nevaren in zastareli pogled
Večina politikov in ekonomistov uspeh družbe meri predvsem z bruto domačim proizvodom (BDP). Višji BDP pogosto enačimo z boljšim življenjem. Avtorji študije opozarjajo, da je to nevaren in zastarel pogled.
Namesto tega so razvili tako imenovani indeks blaginje, ki vključuje pet ključnih dejavnikov:
- razpoložljivi dohodek prebivalcev,
- raven globalnega segrevanja,
- javne izdatke za skupne dobrine,
- stopnjo neenakosti (med revnimi in bogatimi) in
- subjektivni občutek ljudi, ali se njihovo življenje dolgoročno izboljšuje.
“Scenariji kažejo, da prevladujoče ekonomske politike najverjetneje vodijo v naraščajoče družbene napetosti, večje pritiske na okolje in upadanje splošne blaginje,“
opozarjajo raziskovalci.
Njihov računalniški model, imenovan Earth4All-global, simulira medsebojni vpliv teh dejavnikov skozi desetletja. Vključuje demografske spremembe, porabo energije, politično stabilnost in obseg okoljske škode.
Dve dramatično različni prihodnosti
Raziskovalci so model preizkusili v dveh glavnih scenarijih. Prvi, poimenovan ‘Prepozno in premalo’ (ang. Too Little, Too Late) predvideva nadaljevanje obstoječih praks: občasni napredki na področju varstva okolja, a brez temeljitih sprememb gospodarskega sistema.
Po tem scenariju se globalna temperatura zviša za več kot 2 °C, kar pomeni vstop v nevarno podnebno območje. Neenakosti se še poglobijo, vse večje družbene napetosti pa resno ogrozijo sposobnost vlad, da se dolgoročno spopadejo s podnebnimi izzivi.
Drugi scenarij, imenovan ‘Veliki preskok’ (ang. Giant Leap), predvideva, da se vlade in podjetja že od leta 2022 odločajo za pet ključnih preobratov. Čeprav so ukrepi v tem scenariju sprva lahko ekonomsko zahtevni – denimo, višji davki in obsežni javni izdatki – model kaže, da bi gospodarska rast kljub temu ostala stabilna, okoljska škoda bi se zmanjšala, družbene napetosti pa popustile.
Najpomembnejše pa je, da bi se v tem scenariju indeks blaginje postopoma in vztrajno izboljševal skozi celotno stoletje, medtem ko bi v primeru nadaljevanja sedanjih praks upadal – kljub nadaljnji gospodarski rasti.
Pet ključnih preobratov, ki lahko preprečijo kolaps
Katere so torej te ključne spremembe, ki lahko še pravočasno usmerijo človeštvo na pot trajnostnega razvoja?
- Preobrat revščine: Obsežne naložbe v države v razvoju, hitro zmanjšanje skrajne revščine s pomočjo odpisa dolgov, vlaganj v infrastrukturo in povečanja produktivnosti.
- Preobrat neenakosti: Višji davki za najbogatejše posameznike in podjetja, uvedba univerzalnega temeljnega dohodka in okrepitev delavskih pravic.
- Preobrat opolnomočenja: Velike naložbe v zdravje, izobraževanje in ekonomske priložnosti za ženske z namenom doseči globalno enakopravnost med spoloma.
- Preobrat prehranskega sistema: Prehod na trajnostno kmetijstvo, zmanjševanje zavržkov hrane in bolj rastlinsko prehrano.
- Preobrat energetskega sistema: Hitro uvajanje obnovljivih virov energije, drastično povečanje energetske učinkovitosti in uporaba tehnologij za zajemanje ogljika.
Ključno spoznanje raziskave je, da morajo vsi ti preobrati potekati hkrati – in to zelo hitro. V scenariju Velikega preskoka globalno segrevanje ostane pod mejo 2 °C, svetovno prebivalstvo pa se zaradi boljše izobrazbe in več priložnosti stabilizira, kar dodatno zmanjša pritisk na okolje.
Zakaj so družbene napetosti tako pomembne?
Ena najbolj inovativnih ugotovitev študije je vključitev indikatorja družbenih napetosti – merilo, ki ocenjuje, kako nezadovoljna in razdeljena postaja družba, ko se posamezniki počutijo zapostavljene.
Model kaže, da ko se neenakost povečuje in imajo ljudje občutek, da ne napredujejo, se povečajo družbene napetosti. “Če prebivalci zaznavajo vedno večjo neenakost in pomanjkanje javnih vlaganj, začne njihovo zaupanje v institucije upadati,” opozarja študija. Ko se ljudje odmaknejo od institucij, postane izvajanje dolgoročnih politik izjemno oteženo, kar ustvarja začarani krog novih težav in še večjega nezadovoljstva.
“Z vključitvijo indeksa socialne napetosti in indeksa blaginje smo lahko pokazali, kako pomembna je družbena dinamika pri podnebnih scenarijih,” je pojasnila soavtorica študije dr. Nathalie Spittler z univerze BOKU. “Doseganje podnebnih ciljev ni zgolj vprašanje tehnologije in gospodarstva. Če blaginja upada in družbene napetosti naraščajo, se pogoji za preobrazbo družbe hitro porušijo.“
V scenariju Velikega preskoka se zaupanje ljudi v institucije ohranja, saj imajo občutek, da se njihova življenja izboljšujejo. Manj neenaka in bolj trajnostna družba koristi večini ljudi – tudi če to pomeni nekoliko počasnejšo gospodarsko rast ali višje davke za bogate.
Spremembe so nujne, sicer se lahko znajdemo v svetu, v katerem si nihče ne bo želel živeti
Študija poudarja, da imamo na voljo zelo omejeno časovno okno – približno do konca tega desetletja – da uvedemo potrebne spremembe, preden postanejo družbene in okoljske razmere nevzdržne. Izbira, pred katero stojimo, ni med statusom quo in radikalnimi spremembami, temveč med nadzorovano preobrazbo in neurejenim zlomom. Če bomo nadaljevali po trenutni poti, se bomo po modelu raziskovalcev znašli v svetu, v katerem si nihče ne želi živeti – ne glede na to, koliko denarja bomo imeli v žepu.
Vir:
- I fucking love science. Dostopno na: Scientists Say We Have One Decade Left To Avoid Social And Environmental Collapse. Zadnji dostop: Julij 2025
