Tako pravi farmacevt Bojan Madjar, mag. farm. spec., nacionalni koordinator farmacevtske skrbi “Vprašajte o svojem zdravilu” pri Lekarniški zbornici Slovenije, ki je za Pomurske lekarne pojasnil kdaj in kako lahko bolečine v hrbtu zdravimo sami.
Kdaj je samozdravljenje bolečine v hrbtu varno?
Farmacevt v lekarni vam bo najprej postavil nekaj vprašanj, s katerimi bo preveril, ali je samozdravljenje bolečine v hrbtu varno – to pomeni, da je majhna verjetnost, da je vzrok za bolečine v hrbtu kakšno resno stanje.
Splošni kriteriji za varno samozdravljenje bolečin v hrbtu so:
- Starost od 18 do 65 let,
- Simptomi, značilni za nespecifično/enostavno bolečino v križu,
- V preteklosti že prisotne podobne bolečine v križu, pri čemer ni razlik glede običajnega vzorca bolečin.
- Osebe, ki nimajo nevroloških motenj ali drugih sočasnih bolezni, zaradi katerih sodijo med bolnike z velikim tveganjem.
- Osebe, ki se niso začele zdraviti zaradi novo odkritih bolezni ali stanj,
- Odsotnost nosečnosti in dojenja.
Ena najpogostejših napak samozdravljenja bolečin v hrbtu
Bojan Madjar poudarja, da glede na izkušnje večina ljudi ob bolečini v križu še vedno pomisli na počitek in mirovanje, kar ni ustrezen pristop.
Pacient z nespecifično bolečino v križu, ki je primerna za samozdravljenje, mora ostati aktiven. Da bi težave lažje in hitreje minile, naj upošteva nefarmakološke ukrepe, lahko pa tudi farmakološke.
Prva izbira: Nefarmakološki ukrepi
Med nefarmakološke ukrepe sodijo:
- enostavne vaje za hrbtenico,
- ogrevanje bolečega dela in
- ohranitev telesne aktivnosti.
Kaj je treba vedeti o zdravilih, ki se uporabljajo za lajšanje bolečin v hrbtu?
Po besedah farmacevta, se za lajšanje bolečin v križu uporabljajo predvsem nesteroidni protivnetni antirevmatiki (NSAR), npr. zdravila ki vsebujejo učinkovini ibuprofen ali naproksen. Je pa pri teh zdravili treba upoštevati njihove potencialne škodljive učinke: obe učinkovini lahko škodljivo delujeta na želodčno sluznico (poveča se tveganje za gastritis, peptične razjede in morebitne krvavitve), srčno-žilni sistem (NSAR lahko povzročijo zadrževanje tekočine in s tem povečanje krvnega tlaka, kar predstavlja dodatno breme za srce; povečano tveganje za razvoj kardiovaskularnih dogodkov, kot sta srčni infarkt in možganska kap – pacienti s predhodnimi srčnimi boleznimi so še posebej ranljivi za te neželene učinke) in ledvice.
“Kljub temu, da se zdravila s tema učinkovinama lahko dobijo v lekarni brez recepta, svetujemo previdnost,” opozarja Bojan Madjar. Dodaja, da lahko od farmacevta v lekarni lahko dobimo najustreznejše priporočilo, če mu povemo več o našem zdravstvenem stanju.
Za lajšanje bolečin v hrbtu se lahko uporablja tudi paracetamol, vendar se svetuje predvsem, če za posameznika prej omenjena zdravila niso primerna, bodisi zaradi stranskih učinkov, ker jih ne prenaša oziroma so se izkazala za neučinkovita.
Ni nujno, da protibolečinska zdravila povsem odpravijo bolečino v hrbtu, jo pa vsaj deloma umili, da lahko oseba nadaljuje oziroma se vrne v normalno življenje in telesno dejavnost.
Bolečina v križu se rada ponavlja
Za preprečevanje ponovitev bolečine v križu Bojan Madjar svetuje sledeče ukrepe:
- Zadostna telesna aktivnost: Krepitev hrbtnih in trebušnih mišic lahko zmanjša tveganje za bolečine v križu, aerobna vadba pa lahko pomaga ohranjati celovitost medvretenčnih ploščic.
- Uravnavanje telesne mase: Prekomerna telesna masa dodatno obremenjuje hrbet in povečuje mišično napetost, kar lahko prispeva k bolečinam. Če imamo prekomerno maso, jo lahko zmanjšamo s kombinacijo ustrezne prehrane in redne telesne aktivnosti.
Skrb za duševno zdravje: Depresija in anksioznost lahko povečata zaznavanje bolečine. Če prepoznamo znake duševnih stisk, ne odlašajmo z iskanjem pomoči, saj lahko neobravnavane vodijo tudi v druge zdravstvene težave in bolezni.
- Pravilno ravnanje pri delu: Dvigovanje, vlečenje ali potiskanje težkih bremen lahko obremenijo hrbtenico in povzročijo bolečine, enako velja za dolgotrajno sedenje. Pri delu z bremeni uporabljajmo pravilne tehnike dvigovanja, pri dolgotrajnem sedečem delu pa si redno privoščimo krajše odmore, da se razgibamo.
- Kajenje: Kajenje zmanjšuje prekrvavitev in oskrbo medvretenčnih ploščic s kisikom, kar lahko pospeši njihovo degeneracijo. Še en razlog več, da se poslovimo od te škodljive navade!
Vir: Pomurske lekarne: Samozdravljenje bolečine v križu. Dostopno na: Samozdravljenje bolečine v križu. Zadnji dostop: Februar 2025
