Telesna aktivnost je ključna za telesno in duševno zdravje. Vendar skoraj polovica prebivalcev Evropske unije poroča, da nikoli niso telesno aktivni oziroma se nikoli ne ukvarjajo s športom. Tako je pokazalo skupno poročilo ’Step up’, ki sta ga pripravili Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) in Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD). Organizaciji ocenjujeta, da bi s povečanjem telesne aktivnosti lahko preprečili tisoče prezgodnjih smrti v Evropski uniji in privarčevali milijarde evrov letnih izdatkov za zdravstvo, poroča EuroNews.
Glede na poročilo:
- 45 odstotkov oseb iz EU nikoli ni telesno aktivnih.
- 17 odstotkov oseb je redko telesno aktivnih
- 32 odstotkov oseb je dokaj redno telesno aktivnih
- 6 odstotkov oseb je redno telesno aktivnih
Za primerjavo: za nikoli telesno aktivne se je opredelilo 25 odstotkov Slovencev, redko 23 odstotkov, dokaj redno 41 odstotkov in redno 11 odstotkov.
Največji delež telesno nikoli dejavnih je na Portugalskem, najmanjši delež pa v Nordijskih državah.
Kakšni so razlogi za in proti telesni dejavnosti?
Vodilni razlog, ki ga Evropejci navajajo za najpomembnejšega pri odločitvi za telesno dejavnost, je izboljšanje zdravja. Sledijo izboljšanje telesne zmogljivosti, sproščanje, zabava in nadzor nad telesno težo.
Kot najpogostejši razlog, ki preprečuje redno telesno aktivnost, pa je navedeno pomanjkanje časa, sledita pomanjkanje motivacije oziroma interesa in zdravstveno stanje.
Poročilo razkriva tudi, da so bolj verjetno telesno neaktivni starejši ljudje, ženske in ljudje iz nižjih socio-ekonomskih skupin.
Ekonomsko breme nezadostne telesne aktivnosti
Organizaciji v poročilu navajata, da če bi vsi dosegali priporočeno raven 150 minut zmerno intenzivne telesne dejavnosti na teden, bi lahko:
- preprečili več kot 10.000 prezgodnjih smrti (v starostni skupini od 30 do 70 let) na leto;
- podaljšali pričakovano življenjsko dobo ljudi, ki so zdaj premalo aktivni, za 7,5 meseca, življenjsko dobo celotnega prebivalstva pa za skoraj 2 meseca.
V OECD pa so ocenili, da bi lahko s povečanjem telesne dejavnosti – če bi se vsakdo ukvarjal s telesno dejavnostjo vsaj 150 minut na teden – po pariteti kupne moči prihranili 7,7 milijarde evrov na leto pri izdatkih za zdravstvo.