Pozdravljeni,

na vas se obračam z vprašanjem glede imunosti nedonošenčkov. Najin 3 mesece prezgodaj rojeni otroček je zdaj že dva meseca po pdp-ju in sama se še vedno poslužujem vseh preventivnih ukrepov za zaščito otroka (prepoved obiskov, sterilizacija vse opreme po vsaki uporabi, vestno umivanje rok pred nego/hranjenjem otroka…). Mož pa bi želel ukrepe malo razrahljati, sploh zato, ker je dojenček zelo aktiven in veselo raziskuje svet z rokicami in jezikom. Ob odpustu sva o omenjeni dilemi izvedela bolj malo, zato trenutno ne veva točno, kako postopati. Na tem mestu torej vprašanje – kdaj imunost nedonošenega otroka (v korigirani starosti) postane prb. enaka donošenemu in kdaj bi lahko omenjene ukrepe malo popustili? Je otroček dejansko še zelo ogorožen pred zunanjimi dejavniki (virusi, bakterijami…), sploh zaradi precejšnjega dodajanja kiska v času zdravljenja? Do sedaj so npr. tudi babice in dedki otročka videli le zunaj…

In pa še vprašanje, ki se navezuje na to temo, črpanje mleka. Mleko črpam že iz porodnišnice, vendar, ironično, to izčrpava tudi mene. Zavedam se, da je materino mleko izjemno pomembno za otroka, vendar po skoraj pol leta že komaj čakam, da lahko črpalko odložim v kot. Kako dolgo je vrednost mojega mleka še zelo pomemba za mojega otroka, predvsem njegovo imunost? Ali je najpomembnejše obdobje že za nami? Osebna pediatrinja zelo zagovarja nadaljevanje črpanja, kljub temu, da je moje mleko na dnevni bazi že v manjšini in je treba dodajati precej adaptiranega. Razvojna pediatrinja zagovarja dobro počutje mame, kljub temu pa ne zanika vrednosti dojenja/črpanja.

Hvala v naprej za vaše odgovore in prijazen pozdrav

Nedonošenčki od mame res ne dobijo popotnice za življenje v obliki pasivno prenešenih protiteles proti boleznim, ki jih je mama prebolela ali se je proti njim cepila. In v začetku jih mikrobi lažje napadejo, saj imajo zelo nezrelo, ranljivo kožo ter sluznice, bivajo v okolju z množico zlobnih bakterij (kar intenzivne kljub litrom alkohola na rokah in stalnem “pucanju” vedno so), imajo tudi kup “odprtih” vrat zanje (ob katetrih, sondah, elektrodah).

Pač pa njihova imunost hitro zori – in raziskave kažejo, da so v kronološki starosti 2-3 mesecev (praviloma še pred PDP) že sami sposobni učinkovitega boja z mikrobi (zlasti z bakterijami, ob nezrelih dihalih jih respiratorni virusi ogrožajo vsaj 6 mesecev), pa tudi odgovora na antigene bakterij – virusov, ki jih vnesemo s cepljenjem in jih hitro varujejo pred temi težkimi nalezljivimi boleznimi. Zato mnoge najbolj nezrele nedonošenčke prvič cepimo, še preden zapustijo porodnišnico.

Kar se obiskov tiče, so najbolj varni zdravi babice in dedki – ti bolni itak ne hodijo okrog, so praviloma tudi zelo dojemljivi za naša pričakovanja glede higiene rok (kaj drugega itak ni potrebno). Veliko bolj nevarni so lahko družinski prijatelji z malimi otroki – vrtičkarji, ki jih zelo radi poimenujemo “zlati prinašalci”.

Tudi okolica, kjer vzdržujete normalne higienske razmere (sterilizacija vsega je povsem odveč!), je zanj varna, tudi če jo prijemlje in prelizuje. Vključno  kakšno domačo muco ali kužkom.

Kar se tiče brizganja mleka, ste lahko več kot ponosni, da vam je uspelo mleko zadržati tako dolgo. Škoda le, da se ni hotel dojiti – kar bi bilo enostavno, prav nič naporno. V vašem mleku so seveda še protitelesa, a ne toliko in takšna, da bi prenehanje hranjenja z vašim mlekom fantu kaj škodilo. In kar lahko nadomestite (v smislu pridobivanja odpornosti) s čim daljšim bivanjem na svežem zraku, tudi v mrazu, dežju, megli. Bo koristno tudi za vaše zdravje.

Torej – se povsem strinjam z vašim možem, da je skrajni čas, da zadihate in živite čim bolj normalno življenje mlade mame.  Pri pediatrinjah pa se bolj nagibam k razvojni – še zlasti, ker ob brizganju kar nekaj dejavnikov odpornosti ali ostane na stenah plastenke – stekleničke ali pa ne preživi prav dolgo…

Lepo se imejte,