Imunski sistem je naravna obramba telesa pred okužbami, zato je pomembno, da je močan. Kako dobro ste pripravljeni na sezono virusov, lahko preverite pri svojem osebnem zdravniku. “Osnovne preiskave delovanja imunskega sistema so osnovni hemogram z diferencialno krvno sliko, kar lahko določimo v vsaki ambulanti družinske medicine. Obstajajo pa seveda tudi številne druge posebne preiskave, ki jih opravljamo le v primeru suma na motnje imunskega sistema,” je za naš medij razložil družinski zdravnik v ZD Ljubljana, Leon Kranjec, dr. med., spec.
Naš sogovornik pravi, da bi morali ob pogostih resnih okužbah, ki se pojavljajo nenavadno pogosto, potekajo nenavadno resno in nenavadno dolgo, pomislite na to, da imamo šibek imunski sistem.
“Pogostost infektivnih obolenj je vsekakor eden od možnih pokazateljev težav z imunskim sistemom. Točno število letnih obolenj sicer ni določeno, saj še posebej pri virusnih prehladnih obolenjih ni nenavadno, če zbolimo večkrat letno. Na težave z imunskim sistemom hitreje pomislimo pri ponavljajočih se bakterijskih okužbah, na primer pri ponavljajočih se pljučnicah. Nanje pa ne pomislimo le, kadar gre za povečano pogostost infektivnih obolenj, temveč tudi takrat, ko so obolenja neobičajno težkega poteka ali pa jih povzročajo neobičajni mikroorganizmi, kot so glive, neobičajne bakterije ali protozoji. Na težave oziroma okvare v imunskem sistemu lahko pomislimo tudi v primeru nekaterih rakavih obolenj,” pravi naš sogovornik.
Težji potek obolenja je lahko posledica motenj imunskega sistema, ni pa nujno, še pravi strokovnjak. “Na težo oziroma resnost poteka infektivnega obolenja vplivajo poleg virulence oz. ‘agresivnosti’ samega povzročitelja tudi dejavniki ‘gostitelja’. Med dejavnike gostitelja v splošnem prištevamo splošno psihofizično kondicijo, starost, morebitne predhodne okužbe z istim povzročiteljem, pridružene kronične bolezni in tudi majhne genetske raznolikosti, zaradi katerih smo lahko za nekatere povzročitelje bolj ali pa tudi manj občutljivi. Vsekakor velja pomisliti na okvare v imunskem sistemu, kadar so pri neki osebi vsa infektivna obolenja neobičajno huda in resna.“
Kaj lahko naredite za boljši imunski sistem?
“Zdrav duh v zdravem telesu,” je poudaril Kranjec in dodal: “Osnova za dobro odpornost proti infekcijskim okužbam je dobra splošna telesna kondicija in preventiva pred nastankom kroničnih nenalezljivih obolenj oziroma dobra urejenost le-teh, če so že prisotna. Ter seveda zdrav življenjski slog in uravnotežena prehrana. Vsekakor se je modro izogibati nepotrebnemu izpostavljanju infektivnim obolenjem, saj ta lahko na dolgi rok do neke mere tudi izčrpavajo imunski sistem. Priporočljiva je tudi uporaba mask v primeru okužbe, izogibanje množicam, zračenje skupnih prostorov in dobra higiena. Prehranska dopolnila v primeru uravnotežene prehrane v osnovi niso potrebna.”
Proti nalezljivim boleznim se borimo tudi s cepivi. “Cepljenje je zelo zanimiva tema. V zadnjih desetih ali celo dvajsetih letih je mnogokrat povsem neupravičeno dobila negativen prizvok. Zaradi večje pretočnosti ljudstev in pojavljajoče se odpornosti bakterij pa spet vedno bolj pridobiva na pomembnosti. Cepljenje je namreč najbolj zvit in naraven način borbe proti nalezljivim obolenjem. V zadnjem času pa cepljenje uporabljamo celo v boju proti nekaterim rakavim obolenjem. Način delovanja je v osnovi sila enostaven – imunskemu sistemu s cepljenjem predstavimo “napadalca”, to je bodisi bakterijo, virus ali pa rakavo celico. Imunski sistem nato sam izdela različna protitelesa proti tem napadalcem, njegova učinkovitost pa se s tem močno poveča. Cepljenje vsekakor toplo priporočamo, še posebej ranljivim skupinam.”
Če nas je kljub preventivnim ukrepom bolezen priklenila na posteljo, imejte v mislih, da je treba dati telesu po okužbi dovolj časa, da si opomore. “Po vsaki okužbi je telo nekoliko izčrpano in potrebuje nekaj časa za popolno okrepitev. Pri antibiotičnem zdravljenju priporočamo jemanje probiotikov, in sicer na daljše obdobje, na primer dva do štiri tedne, saj črevesna flora potrebuje dalj časa za ponovno razrast in okrepitev,” pravi Kranjec, ki ocenjuje, da po virusnem infektu zgornjih dihal potrebujemo približno enega do dva tedna, da se telo spet popolnoma okrepi. “V primeru virusnih infektov spodnjih dihal (npr. bronhitisa) se ta čas lahko podaljša na nekaj tednov. Podoben čas terja tudi večina bakterijskih povzročiteljev. Nekatere resne okužbe, na primer vnetje možganskih ovojnic (meningitis), pa lahko zahtevajo zelo dolgo ali celo dosmrtno rehabilitacijo.”
