Težave s spletno pornografijo po raziskavah in izkušnjah sodeč predstavljajo tiho epidemijo. Vsak tretji uporabnik pornografskih vsebin moškega spola (28 %) naj bi bil z njimi tudi zasvojen (Kraus idr., 2016; Wéry in Billieux, 2016) in kar vsak peti študent moškega spola v ZDA se nahaja v kliničnem območju zasvojenosti s spletnimi seksualnimi dejavnostmi (Giordano in Cashwell, 2017). Tudi v slovenskem okolju se psihoterapevti srečujemo s primeri te nekemične zasvojenosti, ki si na ravni možganov deli iste močne mehanizme z zasvojenostmi s substancami.
Poleg zasvojenosti so lahko posledice in spremljevalci uporabe pornografije še neprivlačnost resničnih odnosov, nezadovoljstvo v partnerskem odnosu, slaba samopodoba, šibka pozornost, neprijetne spolne prakse, nehotene spremembe spolnega okusa, motnje erekcije, depresivnost in tesnobnost.
V spletni pornografiji je spolnost poceni. Na voljo je takoj, brez napora, zastonj in v praktično neomejenih količinah. Udobno je dostopna v zasebnosti lastne elektronske naprave. Poleg tega je popreproščena, saj v ospredje postavlja telesnost, medtem ko ostale vidike seksualnosti pretežno zanemari.
Kako spolnost postane motnja
Mednarodna klasifikacija bolezni (MKB-11) opredeljuje motnjo kompulzivnega spolnega vedenja (WHO, 2023), pri čemer izrecno navaja uporabo pornografije. Značilnosti motnje so nezmožnost nadzora močnih, ponavljajočih se spolnih teženj, kar vodi v ponavljajoča se spolna vedenja. Ta postanejo osrednje žarišče posameznikovega življenja do točke zanemarjanja zdravja, skrbi zase, drugih dejavnosti in obveznosti. Prisotni so številni neuspešni poskusi zmanjšanja takšnega vedenja in vztrajanje v njem navkljub neugodnim posledicam.
Pornografija kot objekt zasvojenosti
Po sodobnem pojmovanju stroke je pri zasvojenosti bistveno dogajanje v možganih in ne snov ali vedenje, ki ga sproži.
Tristopenjski model zasvojenosti, ki ga je razvila direktorica ameriškega Nacionalnega inštituta za zlorabo drog Nora D. Volkow (Volkow idr., 2016), opredeljuje pornografijo kot enega od objektov zasvojenosti. V omenjenem modelu so za prvo stopnjo značilni pretiran vnos stimulativne snovi ali vedenja ter posledična zastrupitev in omama. Na drugi stopnji nastopijo odtegnitveni simptomi, vključno z upadlim razpoloženjem, kar skuša posameznik popraviti s ponovnim vnosom. Na tretji stopnji pa se pojavijo preokupacija s stimulativno snovjo ali vedenjem ter pričakovanje in načrtovanje vnosa, skupaj z bistveno okrnjeno zmožnostjo nadzora zasvojenskega vedenja.
Kako zasvojenost vpliva na delovanje možganov
V možganih se zasvojenost s pornografijo, kakor tudi zasvojenost s snovmi, odraža v upadu delovanja struktur čelnega režnja, ki so odgovorne za nadzorne, izvršitvene funkcije, ob hkratnem porastu aktivacije subkortikalnih možganskih struktur, vključenih v tako imenovani nagrajevalni možganski sistem. Okrnjeno je delovanje mezokortikalne poti v možganih, ki skrbi za usklajevanje in funkcionalno delovanje nagrajevalnih aktivnosti.
“Čeprav se zdi, da je današnja družba do pornografije precej odprta, je med intimnimi partnerji ogledovanje pornografskih vsebin kljub temu pogosto tabu. Za moške ponavadi predstavlja skrito zadovoljstvo, v katerega na samem usmerjajo pomemben delež svojega libida. Tako iz partnerskega odnosa odteče veliko energije, moške pa pornografija na tihem spreminja, ne da bi se tega povsem zavedali sami, kaj šele njihove partnerke.”
Doc. dr. Mihael Černetič, univ. dipl. psiholog, doktor psiholoških znanosti, certificirani integrativni psihoterapevt (IIPA). učni terapevt (IPSA).
S pomočjo čuječnosti nad težave z zasvojenostjo
Ravno nasprotno od tega pa je možno doseči s čuječnostjo, ki je učinkovito orodje pomoči tudi na področju zasvojenosti, kar izkazujejo tako raziskave kot sama praksa. Prakticiranje čuječnosti (npr. izvajanje tehnike deskanje po hlepenju) privede tako v možganih do obratnih pojavov, kot so značilni za zasvojenost. Nadzorni centri v čelnem režnju se okrepijo v strukturi in funkciji, istočasno posameznik doživlja pomiritev oziroma upad vzdraženosti ključnih subkortikalnih struktur.
Če pri sebi (ali drugi osebi) opažate zgoraj opisane težave ob uporabi pornografije, bo za vas pomembna informacija, da bo v Sloveniji v kratkem (letos oktobra) v ustanovi Pot naprej pričela z delovanjem terapevtska skupina za urejanje odnosa do pornografije. Obravnava bo potekala po načelih skupinske terapije, integrativne psihoterapije in čuječnosti. Skupina se bo sestajala dvakrat mesečno na daljavo prek Zooma v trajanju 90 minut. Več informacij na povezavi.