Izsušenost
Se po letu počutite kot posušena rozina? To je zato, ker je v letalih zelo nizka vlažnost: Zrak, ki kroži naokoli, je vzet iz zunanjega zraka, ki je na visokih nadmorskih višinah zelo suh. Posledica tega so lahko suha koža, ustnice, nos in oči.
Čeprav te stvari niso najbolj prijetne, nas nizka vlažnost na letalu ne bo dehidrirala v bolj kliničnem smislu; po podatkih britanske uprave za civilno letalstvo je količina izgubljene tekočine v osmih urah leta le približno 150 mililitrov. Lahko pa dehidriramo, če na dolgem letu ne bomo pili dovolj vode oziroma bomo uživali tekočino, ki nas dehidrira, denimo alkohol ali pijače s kofeinom. Dehidracija lahko povzroči omotico, utrujenost in glavobol.
Dehidracijo preprečimo z zadostnim uživanjem vode in druge primerne tekočine. Če ne želimo kupovati ustekleničene vode na letališču ali letalu, lahko čez carino (pregled prtljage) odnesemo prazno stekleničko in jo na drugi strani napolnimo (v kolikor je na letališču pitna voda).
Kar zadeva suho kožo in ustnice, poskrbimo, da bomo imeli vlažilne izdelke – kremo za roke, balzam za ustnice – v ročni prtljagi. Občutek suhosti in razdraženosti oči lahko pomagajo preprečiti pršila za nos in kapljice za oči. Kdor je slaboviden, pa naj raje kot kontaktne leče, nosi očala.
Krvni strdki
Daljši letalski poleti povečajo tveganje za nastanek krvnih strdkov v nogah – globoko vensko trombozo. Vendar to ni povezano z letenjem na visoki nadmorski višini, temveč z dolgotrajno negibnostjo.
Kadar predolgo sedimo v enem položaju, se lahko pretok krvi v venah nog močno upočasni, to pa lahko poveča možnost nastanka krvnega strdka, pri čemer je bilo v enem od pregledov ugotovljeno, da je verjetnost nastanka krvnega strdka tem večja, čim daljši je let.
Najpreprostejša stvar, ki jo lahko storimo, da zmanjšamo tveganje za krvne strdke na letalu, je, da čim večkrat vstanemo in se sprehajamo po letalu ali vsaj zamenjamo položaj sedenja. Med sedenjem lahko tudi izvajamo kakšne vaje – denimo upogibamo in iztegujemo noge v gležnjih. Za osebe, ki imajo povečano tveganje za nastanek krvnih strdkov, pa naj se posvetujejo z zdravnikom o možnosti nošenja kompresijskih nogavic, ki pomagajo izboljšati pretok krvi.
Po daljših letih bodimo pozorni na nekaj ključnih simptomov strdkov: otekanje v nogi, bolečina, rdeča ali razbarvana koža ter občutek toplejše kože na dotik. Če se po letu pojavijo omenjeni simptomi, je treba na pregled k zdravniku.
Jet lag
Dlje ko smo na letalu, večja je verjetnost, da bomo prečkali več časovnih pasov. Ko pristanemo, pride do neskladja med notranjo uro vašega telesa – cirkadianim ritmom -, ki je ‘nastavljena’ na časovni pas v katerem živimo, in časovnim pasom, v katerem smo se znašli.
Telo tega, razumljivo ne mara, kar lahko povzroči klasične simptome jet laga: motnje spanja, občutek izčrpanosti čez dan, želodčne težave ter težave s spominom in koncentracijo.
Čeprav je jet lag začasen, verjetno nihče od nas niti prvih dni počitnic ne želi preživeti v postelji in se slabo počutiti. Jet lega se ne da povsem preprečiti, lahko pa omilimo simptome.
Pred odhodom v časovni pas, ki je precej drugačen od našega, si lahko vzamemo nekaj časa, da se v naprej pripravimo oziroma skušamo prilagoditi novim razmeram: denimo, če potujemo na zahod, se nekaj dni pred odhodom odpravimo spat nekaj ur kasneje, kot običajno; če potujemo na vzhod, pa vsaj eno uro prej. Če na novo destinacijo pridemo, ko je dan, bo pomagalo, da skušamo ostati budni do večera.
Vir: https://www.iflscience.com/how-long-haul-flights-affect-the-body-and-what-to-do-about-it-75045
